14. - 20. julij

Več težav bo na področju prebavil, spolnih organov in tudi hrbtenice oz. kosti in sklepov.
Skrbimo za redno, pestro in kakovostno prehrano (vsega barvnega spektra), veliko pijmo (vodo in nesladkane čaje in naravne sveže sadne in zelenjavne sokove), uživajmo jedi, ki so bogate s Ca, Mg in K, kot tudi takšne, ki čistijo in razstrupljajo.
Ukvarjajmo se z gibanjem in blagim raztezanjem, veliko pozornosti usmerimo na dihanje, ki naj bo polno in z vsemi pljuči, posebej se osredotočimo na izdih in si predstavljajmo, da gre z izdihom iz nas in od nas vse, kar je staro in nepotrebno, in nato na vdih, s katerim vdihujemo novo, sveže in zdravo.

Beležili bomo tudi več infekcij, vnetij, zastrupitev, pikov žuželk itd.
Tudi v teh primerih veliko pijmo in skrbimo za čiščenje, da bomo čimprej izločili vse strupeno oz. škodljivo; v primeru vnetij se izogibajmo vsemu, kar jih spodbuja (vročina, alkohol in nikotin oz. vsak dodaten vnos raznih škodljivih snovi oz. strupov), v primeru pikov pa si preventivno lahko pomagamo s številnimi eteričnimi olji (primerni so vonji citrusov, sivke, evkaliptusa, nageljnovih žbic in drugi), če nas piči osa ali čebela, na mesto pika čimprej položimo rezino svežega paradižnika.

Pogostejše bodo tudi poškodbe in opekline in obilnejše bodo krvavitve.
Izogibajmo se pretirano silovitemu, nestrpnemu ali celo agresivnemu delovanju in ne podcenjujmo svojih sposobnosti (in danih zmožnosti).
Opekline, če do njih pride, čimprej sanirajmo (tako v primeru sončnih kot drugih opeklin si lahko pomagamo z gelom aloje, uporabimo pa lahko tudi katero drugo preizkušeno naravno pomagalo, primeren je tudi ognjičev čaj oz. mazilo).

Konec tedna bomo doživeli močen ščip in njegove običajne spremljajoče težave (ki pa bodo zdaj še bolj izrazite); pretirana občutljivost in odzivanje, skokovito nihanje počutja, apatičnost, melanholija in celo depresija menjaje z evforičnostjo, razdražljivostjo in pretirano silovitostjo, nespečnost, močno razgibano sanjanje, odsotnost in sanjavost tudi v dnevnem življenju, glavoboli, prebavne motnje in sploh motnje na področju izločanja itd.
Izjemno zdravilen učinek bo imela voda, pa tudi čimveč stika z naravo, koristen in priporočljiv pa je tudi Lunin post.

Izvajajmo dihalne in sprostitvene vaje, več meditirajmo, na ščip si lahko omislimo meditacijo čiščenja (bodisi v morju, jezeru ali reki, domači kopeli, pod tušem ali kot že prej omenjeno - z dihanjem).
Lahko si pomagamo tudi s kakšnim kristalom (odvisno od 'težave', ki jo imamo, in tega, ali je potrebno določeno energijo blažiti ali spodbujati).

Prva pomoč
Domača lekarna
Zdravilna zelišča
Zdravljenje z eteričnimi olji
Zdravljenje s kristali
Prebavne težave
Glavobol
Boleče in utrujene oči
Bolečine v kosteh, mišicah in sklepih
Lunin post
Razstrupljanje organizma
Živčne in psihične težave
Telovadne vaje
Pozitivne afirmacije

Sklenila sem, da začnem z nečim lepim in univerzalnim - ljubeznijo.

LJUBEZEN

Dante je nekoč izjavil: "Ljubezen! Ta beseda mi zveni tako čudovito, da menim: vse, kar izvira iz ljubezni, mora biti prav tako čudovito."
Kako lepa misel! Vendar, ali je res vedno tako?
Vsi jo poznamo, vsi jo iščemo, saj, ko smo okusili njeno čudovitost, je naravno, da se 'vračamo nazaj', da si znova in znova želimo "prihajati domov" in obujati to čudovito čustvo in izkustva, ki jih ponuja.

Potem pa se zaplezamo v najrazličnejših vzorcih, pričakovanjih in podobnem čustvenem in osebnostnem miselnem balastu in se, namesto da bi se cilju - ljubezni približevali, od nje dejansko oddaljujemo.

Ali ni osnovno bistvo ljubezni sprejemanje? Ali ne rečemo pogosto, da se nasprotja privlačijo (in ne nazadnje smo dejansko že v osnovi tudi 'nasprotni': moški/ženske)?
Zakaj nekoga ljubeče privabimo v svoje življenje in nam je všeč ravno zaradi njega samega, kasneje pa ga skušamo spreminjati in ga oblikovati po sebi?

Ko smo bili majhni, je bila naša osnovna pravica po ljubezni (večinoma) zlahka izpolnjena; malo smo zajokali, celo samo namrščili obraz, pa so nam ljubeči starši takoj ustregli (včasih seveda še prehitro in prepogosto in tudi presežno).
Navadili smo se na ljubezen, potrebujemo jo. Vendar pa je bila za nas tako samoumevna, da smo jo od tedaj dalje pravzaprav vedno zahtevali, ne pa je tudi vedno negovali.

Ljubezen je kot dragocena roža; tudi če je zrasla na še tako pomilovanja vrednem kupu gnoja, potrebuje vsaj pozornost, da lahko odživi svoje faze. Tudi če dežuje in zalivanje ni potrebno, potrebuje povratno informacijo, pa četudi samo v tem, da jo z veseljem pogledaš. Prav tako ni nujno, da jo imas doma v vazi; še lepša je tam, kjer je že, ker ji to najbolj ustreza.

Mali Princ je prav dobro vedel, kakšna odgovornost je to, skrbeti za svojo rožo, ki je tam ravno zaradi njega in zanj, vedel pa je tudi to, da je brez nje in tega občutka osamljen in odtujen, pa ne glede na to, na kolikih planetih išče, kar pač že išče…

Vsakdo, ki imamo z njim v življenju kakršenkoli - ljubeč - odnos (pa naj gre za partnerske, prijateljske, družinske in tudi poslovne), je tu tudi zato, da se od njega nekaj naučimo, bodisi da nam ponudi to, kar nam samim morda manjka, bodisi da iz nas potegne tisto najlepše, a tudi najslabše, saj smo drug drugemu vedno samo ogledala.

Osho pravi, da resnica preprosto samo je. Že obstaja. Torej ni potrebno, da jo iščemo. Vse, kar moramo storiti, je to, da odvržemo laž.
Prav tako je tudi z ljubeznijo. Je. Odvreči moramo samo 'ne-ljubezen'.

In če že upoštevamo osnovno bistvo ljubezni, sprejemanje drug drugega takšnega kakršen je, in se po tem tudi ravnamo oz. je to naše naravno delovanje, smo pravzaprav storili skoraj vse za ljubezen. …

Ljubeč človek je srečen človek, ki tako polneje daje v svoje okolje, kar spodbudi tudi druge, da se ljubezni lažje odprejo. Take verižne reakcije so najlepše. :)

Za konec pa še en citat:
"V resnici smo takšni, kakor ljubimo. Ljubezen je tista, ki določa našo veličino."
(W. S. Coffin)

Marsa, 17. januar, 12:00