Gremo v Amsterdam
Avtor: Liu, 25. Jul 2008, 12:59 v Potovanja
Prišel je tako težko pričakovani dan, ko se je naša druščina odpravila na squash turnir v Amsterdam.
Naj opišem delček poti, kako je vse skupaj zgledalo... Hopala v avtomobile in gremo proti Karavankam..... pot nas pelje do Salzburga proti Münchnu do Frankfurta, še nekaj kilometrov nas loči in že smo na Nizozemskem. Ko bi vsaj zares pot izgledala tako kratka... No v eno smer smo prevozili 1.224 km, kar pa nam je vzelo 15 ur vožnje. Saj se ve... vmesni postanki za raznorazne traparije 
Končno prispemo do Amsterdama, postavimo šotore in hopala gremo na pirčka... Počasi se začnejo zbirati tudi druge ekipe... neverjetno kakšna mednarodna udeležba.... zanimivo....
Uvod :)
Avtor: Liu, 14. Jul 2008, 23:17 v Potovanja
No takole....
V tej kategoriji se bodo beležila moja potovanja, izleti...
oz. karkoli bo povezano s tem, da zapustim kraj svojega bivanja brez pridobitniške dejavnosti...
Tako nekako, v skarjšani obliki se glasi definicija kaj je to potovanje....
(psst: kako točno se reče, sem pa že malček pozabila 
)
No pa skupaj odkrijmo svet.....
Ne razumem
Avtor: Liu, 10. Jul 2008, 22:58 v ..just me...
Kako lahko nekdo, ki je že bil na tem, da je bil prizadet v ljubezni, da je bil izigran, da so drugi manipulirali z njegovimi čustvi, kako lahko ta isti osebek ravno tako to dela naprej??!?!?!?
Kaj res pozabiš kako si se takrat počutil? Kaj res želiš vrniti nekomu, ki ni kriv za tvojo preteklost, vse tisto kar je nekdo drug tebi naredil? Ne razumem...
Vedno znova in znova se to sprašujem, in nikakor ne morem priti do odgovora. 
Pa tako rada bi to razumela..... oz. vsaj poskušala razumeti. Pa mi žal ne uspeva.....
Razočarana in izigrana.... 
zmedena
Avtor: Liu, 15. May 2008, 19:35Ozrem se.... zagledam se v daljavo in čakam... čakam, da se bo prikazal nekdo, ki me bo poklical k sebi in bodo moje misli zopet na realnih tleh, na zemlji. Čakam, da bo iz daljave prišel nekdo, ki me bo objel, mi povedal da me je pogrešal ves ta čas, ko se nisva videla... a zrem in čakam zaman... nikogar ni, nihče ne sliši mojega krika na pomoč... Ne znam se izražati, ne vem kaj čutim in kaj mislim.... tako močno sem zmedena.... ne vem kaj mi je, ne vem kaj čutim, niti ne vem kaj bi pravzaprav rada.... Srce mi govori eno, razum drugo... želje so zopet nekaj čisto drugega.... čakam, a zaman... enkrat bo prišel trenutek, ko bom vedela kaj bi rada, ko bom vedela kaj čutim in ko bom vedela koga čakam.... do takrat, pa bodo moje misli zmedene, izraz na obrazu srečen, a odsoten, do takrat bom fizično tukaj, a z mislimi nekje daleč... nekje v svojem svetu, kjer je vse drugače... kjer je tako, kot si sedaj želim...
30 Nov 2009 - 13:50
v zmedena