Mišljeno je:
sonce: tehtnica, luna: oven, ascendent: strelec
Tj. točno za to kombinacijo me zanima.
Ker sem bolj malo na forumu, sem tole opazila šele danes - sem pogledala po knjigi (Mala enciklopedija zdravilnih kamnov) ker ne gre drugače sem preletela vse naštete kristale (lahko da se mi je kje kaj izmuznilo) in našla tole če ti bo vsaj malo v pomoč:
"KORUND
Trigonalni Al2O3
Trdota: 9
Gostota: 3,97 – 4,05 g/cm3
Korunde
najdemo v pegmatitnih žilah, ki so v stiku z izločanjem mineralov iz
magme. Pogosto so ob magnetitu, kristalnih skrilavcih, zrnatih apnencih
in dolomitih. Značilno brazdani kistali so običajno podolgovati in
sodčkasti, velikokrat pa ga najdemo tudi v zrnatih agregatih, pomešanega
z magnetitom in hematitom. Korund je prozoren do prosojen, skoraj brez
razkolnosti in školjkastega, neravnega loma. Je zelo odporen mineral in
izpostavljenost atmosferskim vplivom mu ne škodi. Počasi se topi v
boraksu in fosforni soli.
Zrnate primerke in motne, nejasno obarvane
kristale imenujemo navadni korund. Majhnim zrnom navadnega korunda,
pomešanega z magnetitom, pa pravimo smirek; uporabljamo ga za izdelavo
brusnega papirja. Plemenita različka korunda, ki sta običajno
pleohroična, pa sta rubin in safir.
RUBIN
Pogoste primesi: Cr, Ca, Fe, Mg, Si, Ti, Zn, Mn
Element: ogenj – zrak
Rubin
je različek korunda, ki ga rdeče obarva prisotnost kroma. Prozorne
brusijo fasetno, prosojne pa kot kabošon, kot tudi zvezdaste rubine, ki
zaradi iglastih vključkov rutila pod točkasto svetlobo pogosto kažejo
šesterokrako zvezdo.
Izvor imena:
Ime rubin izhaja iz latinske besede rubeus, kar pomeni rdeč.
Nahajališča:
Pomembna
nahajališča rubinov so v Afganistanu, Burmi, Pakistanu, Vietnamu,
Rusiji, Avstraliji, Norveški, Makedoniji in na Tajskem.
V Sloveniji najdemo nad Slovensko Bistrico le navaden rožnat korund.
Možnosti zamenjave:
Možna
je zamenjava s spinelom, ki je mehkejši ali z nekaterimi kristali iz
družine granatov (pirop, almandin), ki so mehkejši in imajo drugačen
odtenek barve. Podoben mu je tudi rdeči cirkon, ki pa ima visoko
dvolomnost. Od rdečega stekla ga ločimo po zračnih mehurčkih, ki so v
steklu. Težje pa ločimo naravni rubin od umetnega, ki ima navadno krive
prirastne ploskve. Ponarejajo tudi zvezdaste rubine; kažejo bolj jasno
zvezdo od naravnih, pa tudi osnova je videti bolj homogena. Kamni, ki
jih prodajajo pod imeni kapski, arkanzaški ali češki rubini, so v
resnici piropi (vrsta granata).
Ponaredki:
Že skoraj sto let
so znani sintetični rubini, pogosto pa ga ponarejajo tudi iz stekla.
Barve rubinom spreminjajo z žarjenjem, razpoke, ki pri tem nastanejo, pa
prikrijejo z oljenjem. Oljenje rubinov z brezbarvnimi olji je
dovoljeno.
Tradicionalna uporaba:
Na vzhodu so ga cenili celo
bolj kot diamant. Verjeli so, da usmerja duše k velikim ciljem, pomaga
pogumnim do zmag, prinaša pa tudi ljubezen in srečo. Bledo rdeče rubine
so nosili kot zaščito pred zaslepljujočo svetlobo puščavskega peska, na
levo roko pa so ga obesili za zaščito pred vsakovrstnimi nevarnostmi,
tudi pred hudobnimi duhovi in uroki (leva roka je sprejemna in vse
energije, ki jih prejemamo, so izpostavljene transformacijskemu vplivu
rubinovega ognja). Na otroke in ljudi, z močnim temperamentom je včasih
deloval nepredvidljivo, saj krepi bazične čustvene energije; hudobneže,
je npr. lahko spremenil v prave demone. Veljal je za kamen, ki krepi
srce, odganja žalost, vrača moč, starcem pa blaži bolečine v predelu
pasu.
V Evropi so v 13. stoletju nosili obeske iz rubina, gravirane z
likom kače ali zmaja v prepričanju, da jim bo to prineslo materialno
blagostanje. Veljal je tudi za amulet proti zračnim duhovom, ki
ustvarjajo privide. Po ruskem izročilu vpliva na možgane in spomin
(glava – ognjeni procesi). Sveta Hildegarda je bila prepričana, da
razvije rubin svojo pravo moč šele ponoči. Neravnovesja telesnih sokov
je zdravila s polaganjem rubina na bolnikov popek in sicer opolnoči.
Zaradi velike moči rubina pa je opozarjala tudi na previdnost pri
uporabi – na telesu bolnika sme biti le do trenutka, ko bolnik začuti,
da ga kamen greje, odsvetovala pa je tudi nošenje nakita iz rubina na
goli koži. Rubinov prah, ki ga držimo v ustih, po dr. Schroederju (1669)
učinkovito zdravi paradontozo; kristal rubina, položen v usta, pa
zaradi svojega ognja pomaga pri nahodu. Včasih so bili precej v uporabi
tudi homeopatski pripravki iz rubina, ki so jih uporabljali proti
krvavitvam.
Uporaba danes:
Ker vsebuje element ognja, z njim
zdravimo mesta blokirane energije in sicer po načelu preboja. Pogost
pojav pri uporabi rubina je, da je v prvi fazi bolečina, ki jo želimo
odpraviti, še intenzivnejša. Energija se namreč kopiči na blokadi tako
dolgo, dokler je ne prebije. V slučaju akutnih glavobolov, ga polagamo
na teme.
Zaradi elementa ognja je rubin transformacijski kamen, zato
ga lahko uporabljamo tudi za zaščito prostora, zlasti pred vodnimi
sevanji in vplivi geoloških prelomnic. Glede na barvo je povezan tudi s
procesi, ki jih uravnava prva čakra, prav tako pa vpliva tudi na dihanje
(element zrak) in na telesne tekočine (element ogenj). Učinkovit je
zlasti tedaj, kadar težko dihamo zaradi zasluzenosti pljuč, pa tudi pri
kratki sapi, kot posledici odpovedovanja srca. Eliksir iz rubina
stimulira vranico, adrenalinske del nadledvične žleze, pomaga pri
črevesnih infekcijah in krepi odpornost. Za krepitev spolne moči, ga
polagamo na sramno kost. Znana je tudi uporaba rubinov v laserski
tehniki.
Nošenje nakita iz rubina nas napolni z entuziazmom in
odstrani vsako senco samodestrukcije, saj velja za kamen, ki krepi
ljubezen do življenja..
Astrološke povezave:
Je dragulj
tehtnic z ascendentom v ovnu in ovnov z ascendentom v vodnarju. Primeren
je še za kombinacije oven – tehtnica, strelec – tehtnica, tehtnica –
strelec, vodnar – oven, dvojčka – strelec in dvojčka – oven. "
(Tadej Pretner, Mala enciklopedija zdravilnih kamnov)
upoštevala bom oba nasveta.
)... in da (zaenkrat 
