Miti o ljubezni
#26
Objavljeno: 19. februar 2010, 18:34
#28
Objavljeno: 20. februar 2010, 10:04
A nisem že zgoraj napisal da LJUBEZEN- napisano z veliko lahko izkusiš med meditacijo al pa kakšno drugo podobno prakso, če jo že v real lifeu ne moreš zaznat. Ta občutek pa traja toliko časa kolikor si sposoben imet odprt srce. Sorry da tako rečem, ampak nekateri smo to ljubav prav izkusil pa tudi če je trajalo samo trenutek.
LJUBEZEN (PREMA)
"Ljubezen je izraz notranje božanskosti posameznika.
Je oblika in odraz našega notranjega bitja.
Ni čustvo, temveč energija - moč duše.
Je najmočnejša od vseh moči na svetu in je resnična
odlika človeške narave."
ko ti enkrat razumeš tvoj spodnji odstavek,,težko stopiš nazaj,ko enkrat zares dojameš point življenja ne moreš reči se mi je zgodilo samo za sekundo ali dve. to ostane v tebi.
všeč mi je kar si napisal vspodaj.Vsak ima ljubezen v sebi samo naša kultura, morala in religija nam ne dobuščata da bi to našli.Naša kultura nam narekuje kako se moramo obnašati, morala nam narekuje kaj je prav in kaj narobe in naša religija nam da pa določen pogled ki nam vbistvu zapira vrata pred pravo ljubeznijo do samega sebe.
če želiš biti ljubljen moraš prvo ljubiti sebe. Človek mora individualno najti ljubezen v sebi in ne v drugemu.Ne sme pričakovati da ga bo drugi rešil iz žalosti.ti si skupaj z drugo osebo zato da uživata skupne trenutke in ne da rešujeta probleme drug drugega. Tudi ko živimo z nekom
ta prava ljubezen je samo ena, nikakor ne obstaja sebična ljubezen ali ljubosumna ljubeze, kajti to ni lljubezen ampak samo sebičnost in samo ljubosumje in ko imaš to v sebi nažalost nisi sposoben racionalno gledati na stvari in tudi nisi sposoben zares ljubiti ,čeprav se to tebi zdi.V ljubezni ne bi smeli pričakovati ničesar v zameno, niti tega da te bo drugi ki si mu izkazal ljubezen, ljubezen vrnil nazaj.Ko človek enkrat dojame da v ljubezni ni preteklosti ali prihodnosti ampak je pomemben samo ta trenutek.V ljubezni ne bi smelo biti nobenega žrtvovanja za druge ampak vse kar narediš bi moral narediti z ljubeznijo in ne z nekim pridihom MORAM ali TO JE MOJA ODGOVORNOST.ljubezen nam ne bi smela dajati nobenih obveznosti ampak samo užitek in srečo. če ti vzemaš svoje otroke kot obvezo jim nikoli ne boš mogel nuditi prave ljubezni.
Ni res da sam bog ve zakaj sta dva obtičala skupaj, vsak posameznik bi moral se zavedati in vedeti, sprejeti in postato odgovoren.Ljudje res velikokrat naletijo na pratnerje z vedno istimi motnjami, vbistvu pa ne vidijo da je to njihova motnja, nikoli se ne poglobijo vase in rečejo kaj sem tukaj naredil narobe, ampak enostavno obkrivijo drugega in ko enkrat začneš kriviti druge za tvojo nesrečo z lahkoto padeš v depresijo.
Aja pa še to ljudje morajo spoznati da je ljubezen energija, ne pa materializem ko ljubiš ljubi s srcem in ne s pametjo.
Glede spolnosti pa ko enkrat zares ljubiš nehaš premišljevati o spolnosti. Pa ne pravim da zdaj pač ne rabiš spolnosti, ampak jo dojjemaš drugače,ne premišljuješ katera poza bi bila zdaj najboljša ali katera ženska ali moški me spolno privlačita,recimo.Pomembna je ljubezen ki jo želiš izkazati partnerju,vsak poljub vsak dotik občutiš skoraj enako kot orgazem. Ne spustiš se z nekom v spolnost samo zato da na koncu doživiš vrhunec.vrhunec traja samo kratek čas in si potlej tudi potešen samo kratek čas.
slovenke so dobre v postli
mene pa zanima kaj bi ti rad povedal s svojo osebno slikico.
#29
Objavljeno: 20. februar 2010, 20:36
iz istega razloga zdej ircamSam bog ve, kaj dva (ali več) ljudi pritegne in poveže in kaj je to resnična povezava. Zakaj zaboga se zaljubimo ali ljubimo ravno to čudno bitje, ki nam povzroča tolk težav?? Imam zadnje čase na sumu, da sploh ni namen partnerskih odnosov v tem, da bi se imeli ohinsploh super, ampak doživimo kot pravega (se zaljubimo, ljubimo - karkol že) tistega, ki nam tako al pa drugač (tud tako, da nam, pripravi težke lekcije) pomaga, da pridemo mal bliže tistemu, čemur se reče celostna oseba.
Sicer pa Milivojević tud pravi, da se osebnostno zrel človek ne zaljublja več. Zaljubljenost po njegovem nima z ljubeznijo nič skupnega - to sta dva različna pojava. In s tem bi se jaz kar strinjala (čeprav se včasih zgodi, da je objekt zaljubljenosti in kasneje ljubezni lahko ena in ista oseba)
drgač pa... tut če ti lekcij ne nudi partner, pa te on čustveno zadovolji, da se lahko neobremenjeno posvečaš namenu swojega lajfa in ti njemu isto. vsak živita zase in istočasno še skupaj. da pa to znese, pa morata še skupej duhovno rast. vrjetn si mislila isto s to celostno osebo. no... in ko si že cela oseba... pol se pa šele začne
pa ne se ustrašit, sej itaq samo mal ircam
milivojevićova teza pa ni pravilo, ker se ne morem strinjat, da sem se že od najstniških let zrel ko swina
se ti lub še na tole kej ircnit?ko ti enkrat razumeš tvoj spodnji odstavek,,težko stopiš nazaj,ko enkrat zares dojameš point življenja ne moreš reči se mi je zgodilo samo za sekundo ali dve. to ostane v tebi.
všeč mi je kar si napisal vspodaj.Vsak ima ljubezen v sebi samo naša kultura, morala in religija nam ne dobuščata da bi to našli.Naša kultura nam narekuje kako se moramo obnašati, morala nam narekuje kaj je prav in kaj narobe in naša religija nam da pa določen pogled ki nam vbistvu zapira vrata pred pravo ljubeznijo do samega sebe.
če želiš biti ljubljen moraš prvo ljubiti sebe. Človek mora individualno najti ljubezen v sebi in ne v drugemu.Ne sme pričakovati da ga bo drugi rešil iz žalosti.ti si skupaj z drugo osebo zato da uživata skupne trenutke in ne da rešujeta probleme drug drugega. Tudi ko živimo z nekom
ta prava ljubezen je samo ena, nikakor ne obstaja sebična ljubezen ali ljubosumna ljubeze, kajti to ni lljubezen ampak samo sebičnost in samo ljubosumje in ko imaš to v sebi nažalost nisi sposoben racionalno gledati na stvari in tudi nisi sposoben zares ljubiti ,čeprav se to tebi zdi.V ljubezni ne bi smeli pričakovati ničesar v zameno, niti tega da te bo drugi ki si mu izkazal ljubezen, ljubezen vrnil nazaj.Ko človek enkrat dojame da v ljubezni ni preteklosti ali prihodnosti ampak je pomemben samo ta trenutek.V ljubezni ne bi smelo biti nobenega žrtvovanja za druge ampak vse kar narediš bi moral narediti z ljubeznijo in ne z nekim pridihom MORAM ali TO JE MOJA ODGOVORNOST.ljubezen nam ne bi smela dajati nobenih obveznosti ampak samo užitek in srečo. če ti vzemaš svoje otroke kot obvezo jim nikoli ne boš mogel nuditi prave ljubezni.
Ni res da sam bog ve zakaj sta dva obtičala skupaj, vsak posameznik bi moral se zavedati in vedeti, sprejeti in postato odgovoren.Ljudje res velikokrat naletijo na pratnerje z vedno istimi motnjami, vbistvu pa ne vidijo da je to njihova motnja, nikoli se ne poglobijo vase in rečejo kaj sem tukaj naredil narobe, ampak enostavno obkrivijo drugega in ko enkrat začneš kriviti druge za tvojo nesrečo z lahkoto padeš v depresijo.
Aja pa še to ljudje morajo spoznati da je ljubezen energija, ne pa materializem ko ljubiš ljubi s srcem in ne s pametjo.
Glede spolnosti pa ko enkrat zares ljubiš nehaš premišljevati o spolnosti. Pa ne pravim da zdaj pač ne rabiš spolnosti, ampak jo dojjemaš drugače,ne premišljuješ katera poza bi bila zdaj najboljša ali katera ženska ali moški me spolno privlačita,recimo.Pomembna je ljubezen ki jo želiš izkazati partnerju,vsak poljub vsak dotik občutiš skoraj enako kot orgazem. Ne spustiš se z nekom v spolnost samo zato da na koncu doživiš vrhunec.vrhunec traja samo kratek čas in si potlej tudi potešen samo kratek čas.
#30
Objavljeno: 22. februar 2010, 16:28
ko ti enkrat razumeš tvoj spodnji odstavek,,težko stopiš nazaj,ko enkrat zares dojameš point življenja ne moreš reči se mi je zgodilo samo za sekundo ali dve. to ostane v tebi.
všeč mi je kar si napisal vspodaj.Vsak ima ljubezen v sebi samo naša kultura, morala in religija nam ne dobuščata da bi to našli.Naša kultura nam narekuje kako se moramo obnašati, morala nam narekuje kaj je prav in kaj narobe in naša religija nam da pa določen pogled ki nam vbistvu zapira vrata pred pravo ljubeznijo do samega sebe.
če želiš biti ljubljen moraš prvo ljubiti sebe. Človek mora individualno najti ljubezen v sebi in ne v drugemu.Ne sme pričakovati da ga bo drugi rešil iz žalosti.ti si skupaj z drugo osebo zato da uživata skupne trenutke in ne da rešujeta probleme drug drugega. Tudi ko živimo z nekom
ta prava ljubezen je samo ena, nikakor ne obstaja sebična ljubezen ali ljubosumna ljubeze, kajti to ni lljubezen ampak samo sebičnost in samo ljubosumje in ko imaš to v sebi nažalost nisi sposoben racionalno gledati na stvari in tudi nisi sposoben zares ljubiti ,čeprav se to tebi zdi.V ljubezni ne bi smeli pričakovati ničesar v zameno, niti tega da te bo drugi ki si mu izkazal ljubezen, ljubezen vrnil nazaj.Ko človek enkrat dojame da v ljubezni ni preteklosti ali prihodnosti ampak je pomemben samo ta trenutek.V ljubezni ne bi smelo biti nobenega žrtvovanja za druge ampak vse kar narediš bi moral narediti z ljubeznijo in ne z nekim pridihom MORAM ali TO JE MOJA ODGOVORNOST.ljubezen nam ne bi smela dajati nobenih obveznosti ampak samo užitek in srečo. če ti vzemaš svoje otroke kot obvezo jim nikoli ne boš mogel nuditi prave ljubezni.
Ni res da sam bog ve zakaj sta dva obtičala skupaj, vsak posameznik bi moral se zavedati in vedeti, sprejeti in postato odgovoren.Ljudje res velikokrat naletijo na pratnerje z vedno istimi motnjami, vbistvu pa ne vidijo da je to njihova motnja, nikoli se ne poglobijo vase in rečejo kaj sem tukaj naredil narobe, ampak enostavno obkrivijo drugega in ko enkrat začneš kriviti druge za tvojo nesrečo z lahkoto padeš v depresijo.
Aja pa še to ljudje morajo spoznati da je ljubezen energija, ne pa materializem ko ljubiš ljubi s srcem in ne s pametjo.
Glede spolnosti pa ko enkrat zares ljubiš nehaš premišljevati o spolnosti. Pa ne pravim da zdaj pač ne rabiš spolnosti, ampak jo dojjemaš drugače,ne premišljuješ katera poza bi bila zdaj najboljša ali katera ženska ali moški me spolno privlačita,recimo.Pomembna je ljubezen ki jo želiš izkazati partnerju,vsak poljub vsak dotik občutiš skoraj enako kot orgazem. Ne spustiš se z nekom v spolnost samo zato da na koncu doživiš vrhunec.vrhunec traja samo kratek čas in si potlej tudi potešen samo kratek čas.
mene pa zanima kaj bi ti rad povedal s svojo osebno slikico.
rad mislim na ženske tudi ko sem sam
nikoli ne ljubiš ker nikoli ne nehaš misliti o spolnosti
najboljša poza je pa odzadi
ker si potešen kratek čas morš stalno seksat
#31
Objavljeno: 22. februar 2010, 21:56
punca je meso okoli tamale
nobene čarovnije v sproščenih oksitocinih ki sproščajo še več endorfinov.
občutek navezanosti, so what, you are all junkies, begging for approval
#32
Objavljeno: 23. februar 2010, 09:29
moški je dihalni aparat za kurac
punca je meso okoli tamale
nobene čarovnije v sproščenih oksitocinih ki sproščajo še več endorfinov.
občutek navezanosti,
nau držal.....se spomnim prvega tipa.....ni vsak kurac vreji
čist fajn tip, fajn za ment, simpatičen....sam ko me je hotu objet al pa kaj več---ej smrdu je...mislim ne da bi bil usran...sam ni šlo....no tak je nekaj v hormonih pa ti meni razlagaj, daje vse isti šmorn, ni
#33
Objavljeno: 23. februar 2010, 11:30
Life is like a game...play it...
#35
Objavljeno: 23. februar 2010, 19:38
Eh, valjda je bil intelektualac....nau držal.....se spomnim prvega tipa.....ni vsak kurac vreji
Fata susjedi: "Pa znas, ja sam sinoc izasla sa intelektualcem."
Susjeda : "Pa kako je bilo?"
Fata: "Pa prvo me vodio na veceru. Pa u kino. Pa onda u setnju.
Pa onda kuci kod njega. Pa onda on izvadi svoj penis..."
Susjeda: "Sta ti je to penis ?"
Fata: "Ma, znas, to ti je isto ko kurac, samo manje i meksije...."
#36
Objavljeno: 25. februar 2010, 10:55
ne ljubi se mi razlagat...sam res, zdaj na stare dni ugotavljam...da res ni nobene razumske razlage za vse za vse moje zaljubljenosti....ni konstante pa da ga jebeš...ni skupnega imenovalca...sam norosti
#37
Objavljeno: 25. februar 2010, 11:20
Lahko ti pa malo namignem---kaj me je pri tipu pritegnilo??? A me je pritegnil tisto (lastnosti) kar jaz nisem izražala....Katere so skupne lastnosti vseh tipov-po karakterju- miselnost, obnašanje....
Life is like a game...play it...
#38
Objavljeno: 25. februar 2010, 11:33
še z zavestnimi stvarmi ne znam hendlat, pol bom pa s podzavestnimi.....ampak še zmer trdim, da je zaljubljenost stvar feromonov.....evo, vsaj zame
al diši al pa ne...sam feromoni....nobenih lastnosti , pa značajev pa izgledov, pa stylingov
#39
Objavljeno: 25. februar 2010, 12:04
Tudi s kakšnimi psiho bukvicami, Jungom....psihoanalizo bi zvedla nekaj o svoji podzavesti. Koliko volje pa ima človeček da nekaj naredi za sebe je pa že druga stvar.
Life is like a game...play it...
#40
Objavljeno: 25. februar 2010, 12:21
Love of the common people
Come back and stay
Every time you go away
drgač pa kakor rečeno intelektualcev se je treba izogibat, ker majo penise
no zdaj mi je pa vžgalo, da ni to onu JUNG od Freuda ko je eno odboje pr mir sedel na vrtu nek določen čas, pa bil mal odsoten pa tak malo simboliko sanjal
#41
Objavljeno: 25. februar 2010, 12:38
Na kratko povedano, če ti je všeč da se še naprej vrtiš na vrtiljaku norosti, trpljenja, razočaranja, padcev, navidezne sreče, frustracij.....izvoli. Ko boš pa imela dost, boš pa pač že najdla način da boš izstopila.Človeček ki izstopi iz vrtiljaka pa vidi djeca kako se igrajo....jih nekaj časa opazuje, se malo zasmeji in odide na sladoled in drugim radostim nasproti. Luna park je pač velik, okolica pa še bolj....Upam da razumeš metaforiko.
Life is like a game...play it...
#42
Objavljeno: 25. februar 2010, 12:44
pozab...se že dolgo ne vrtim več, sn na berglah pa pazi da te kdo ne pošprica s feromoni te boš nasrkal, zihr
No tak kak je tu definiran intelektualac:
Eh, valjda je bil intelektualac....
Fata susjedi: "Pa znas, ja sam sinoc izasla sa intelektualcem."
Susjeda : "Pa kako je bilo?"
Fata: "Pa prvo me vodio na veceru. Pa u kino. Pa onda u setnju.
Pa onda kuci kod njega. Pa onda on izvadi svoj penis..."
Susjeda: "Sta ti je to penis ?"
Fata: "Ma, znas, to ti je isto ko kurac, samo manje i meksije....
#43
Objavljeno: 25. februar 2010, 15:28
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#44
Objavljeno: 25. februar 2010, 16:12
#45
Objavljeno: 25. februar 2010, 17:10
eni bolj, drugi manj:))kaj ti pa mora dišat?
Moški ja vsi dišimo po prvinskosti
ko pride pravi dedc k pravi ženskici, pa jima to glih vkup paše:))
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#46
Objavljeno: 25. februar 2010, 18:09
sam o sebi maš mnenje za bohpomagej... in pol, ko ti nekdo prijazno reče dobr dan, že misliš, da u teb vid nekej lepga oz. da uspešno skrivaš vse, česar se sramuješ in se takoj prisesaš nanj-zaljubiš.
precej patetičn irc... ampak točn tko mislm. če kdo ne wrjame, nej da ta črne špegle dol in mal okol sebe pogleda še najbolš pa kr u špegu
#47
Objavljeno: 25. februar 2010, 20:00
Meni se je že sredi belega dneva, sicer pred leti zgodilo, da mi je en tipo ''zadišal'', ko je šel samo mimo. Pa ni bil noben parfum, da ne bo pomote.
Mogoče je bil pa pralni prašek al pa dišalec, pa so mu obleke lepo dišale. Mogoče se je pa namazal s kakšnim eteričnim oljem al pa kaj podobnega.
Le redkokdaj dojemamo stvari na povsem nepristranski način. Določeni vonji lahko nekoga spravijo v ekstazo, določeni vonji budijo spomine na hrano in pijačo, ki smo ju nekoč uživali, vonj po kadilu nas spomni na vzvišeno duhovno doživetje ali obred pri katerem so ga uporabljali. Vonj parfuma nas zaziblje v prijetne spomine na nekoga ki smo ga ljubili in ga je uporabljal. Naravni telesni vonji budijo erotične spomine na ljubljenje.....
Med čustvenimi vidiki zaznavanja na eni strani in mislimi in spomini na drugi je obojestranska povezava. Obstajajo vonji ki človeka pomirijo in takšni ki ga vzburjajo . Takšni ki sproščajo mišice, takšni ki vas napolnijo z energijo in takšni ki vzbujajo odpor. Obstajajo vonjave, ki vas popeljejo na različne ravni bivanja......Pa smo spet pri podzavesti.....
Life is like a game...play it...
#48
Objavljeno: 25. februar 2010, 20:08
Life is like a game...play it...
#49
Objavljeno: 26. februar 2010, 00:43
v glavnem zdaj malo spomine obujam silom prilike srečujem ljudi, ki jih že dolgo nisem srečala...no in vmes srečam tudi kaj takega. ko me je včasih kar dvignilo pol metra nad zemljo tako sem bila zaljubljena.... zdaj se pa sama sebi čudim, kaj mi je to neki blo in kaj sem videla
pa en primerek se mi šeta po stanovanju totalno na frišno feromonski zadet, ali kakor že ti rečeš-podzavestno ovzorčen, hm, res je takale zaljubljenost stanje norosti, to se kr reži, smehlja, bolšči v prazno, v glavnem nikak to ne zgleda normalno...nolj to človek vidi, ko gleda drugega , sebe bolj težko vidiš
#50
Objavljeno: 26. februar 2010, 10:37
Boljše vprašanje bi bilo, če človek hoče videti samega sebe. Še zmeraj se lahko postaviš pred ogledalo in se gledaš. In seveda obstajajo tudi nekateri načini kako lahko z gledanjem v ogledalo prideš v stik s svojo podzavestjo, vidiš stvari ki se jih bojiš, jih zanikaš , nočeš sprejeti, obrambne mehanizme.....Večina človečkov pač noče videt teh stvari in zato pride do bolezni....Človek mora najprej sam sebe imet malo rad. Danes se temu reče nizko samospoštovanje. Zato pa pravijo če nisi srečen, ko si sam tudi ne moreš biti v dvoje. Ljubezen in sreča sta pa dva različna pojma in ponavadi se šetata skupaj.
Prava ljubezen je pa nad stanjem feromonov in podzavesti....V bistvu mora biti podzavest toliko spucana da lahko skoznjo posije ljubezen. Ampak kdor nima vsaj malo pojma o metafiziki tega pač ne bo razumel. Barva ljubezni je pa roza- tako barvo ima v auri, kot kristal roževec...
Life is like a game...play it...
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0