No, jaz se sicer s teboj strinjam, a nekdo ki nima zivljenjskega stila v katerem je prostor tudi za meditacijo ipd, se bo malce tezje zanasal na povedano.
Ne pomeni da nimas prav, toda vcasih se je potrebno priblizati cloveku s problemom, na njegovem nivoju, da bo razumel in lahko naredil primerne spremembe ali vsaj malo spremembe.
Povprecen clovek zivi v taksnem radzasu (nemiru), da se mnogi niso sposobni primerno umirit, niti se nocejo. Za nekatere ljudi je visek umiritve predvsem spanje. Cez dan pa televizija, kaksna glasba in orgazem, dlje pa skoraj ne gredo.
Oseba lahko tudi sama pride do tocke ko uvidi da je potrebno v njeno zivljenje vnesti vec satve (miru), meditacije ipd. S prepricevanjem da to potrebuje, skoraj ne moremo uspeti, temvec bolj z lastnim vzgledom, na katerega se obrne sele takrat ko se potreba pojavi v njemu samem.
Do tega pa ponavadi vodi pot, takih in onakih custvenih oz. in psiho-fizicnih tezav; padci, ki cloveka porinejo na njemu primerno pot ali pa ga dokoncno zlomijo, ko zivljenje postane zgolj nekaksno vegetiranje brez duha. (teoreticno)
Z znanjem o dolocenem prehanjevanju (recimo uzivanje ekolosko pridelane hrane pred konvencionalno, uzivanje zive hrane, ipd) ki je eventuelno koristnejse od nekega drugega prehranjevanja, pa si lahko pomagamo na poti lastnega razvoja. Kot sem ze zgoraj pisal, gresta psiha in telo vedno eden z drugim.
In ja, morda je lahko boljsi stimulans, a ne nujno za vsakega in vedno.
Verjetno ne bo napak, ce se bo clovek prehranjeval cimbolj primerno sebi, hkrati pa se filal z energijo tudi drugace in ne zgolj samo s pomocjo hrane; oz. je ne trosil in razmetaval brezveze ter jo primerno kultiviral.
Recimo ti povem konkreten primer, ker sem marsikaj izprobal na sebi: ce sem pojedel celo tavelko milko, sem imel toliko energije in radzasa zaradi sladkorja, da je telo od mene ze skoraj zahtevalo da to energijo usmerim v neko konkretno gibanje (recimo tek). V kolikor pa cel dan uzivam zgolj sadje, pa telo nima nujno zelje po nekem vecjem fizicnem naporu. Torej pomeni, da ce pojem celo tavleko milko, verjetno tudi meditirat ne bom mogel niti to ne bo primerno oz. zdravo.
Torej zelo kaloricna hrana ki jo danes ljudje uzivajo je lahko primerna za trdo delo, ne pa nujno tudi umirjanje itn. Odvisno.
Vedno gre eno z drugim, z roko v roki.
Ko se pojavi vecja potreba po bolj satvicnem zivljenju, posameznik veckrat pricne razmisljati tudi o drugacnem nacinu prehranjevanja, torej bolj zdravem, takem ki ga hrani na celicnem nivoju in mu priansa mir, saj jo zeli v miru tudi pouziti. Hrana, ki ne pobira vitalne snovi iz organov itn, temvec jim pomaga okrevati.
No, pa saj ti to ze vse ves.
Vsekakor pa lahko potrdim iz lastnih izkusenj, da v kolikor bi se ljudje znali umirjati, medtitirati ipd, bi morda celo pol zdravstvenih tezav ki jih imajo ljudje v razvitem svetu manj. Ker nic dosti ne pomaga dobra hrana, ce je clocek v stresu in od nje pravzaprav ne dobi kaj dosti. Tako da se ne morem ne strinjati s tvojo trditvijo, niti je zanikati.
Ampak jaz še zmeraj trdim, da je določena vrsta meditacije in glasbe full boljši stimulans za žleze kot pa hrana...kaj že pravijo zvok lahko ubije ali pozdravi človečka...da se pa lahko spreminja struktura vode in hrane z zvokom ...
