...tisti Nekdo...
#26
Objavljeno: 14. november 2002, 01:00
Irba, hvala tudi tebi! )) Včeraj nekako nisem bila prave volje za pisanje... Mi je bilo pa tvoje pisanje kot sončni žarek - hvala! )
bigm - res si prijazen, hvala! )))) Sicer pa... sanje si uresničujemo sami... )))) Velik objemček + obilica Ljubezni! ))
Misko: ne iscem idealnega moskega. Njega iscem. Vem, da ima kopico karakternih lastnosti, katere me bodo zbodle in mi padle v oči - slej ko prej... )) Prav je tako! )) Človek je, iz mesa in krvi! Mar ni to čudovito... Ljubiti nekoga, ker je v danem trenutku točno tak, kakršen je... To so moje sanje - sanjam, da se bova našla s tistim Nekdo, kateri je prav tako nepopoln, kot sem jaz! In, ja, vsekakor je potrebno odnos graditi! Kakršnegakoli, s komer koli... )))) Cmoka! ))
Človečki meni dragi, naj vam bo dan čudovitih trenutkov poln dan! ))
Objemčka,
Suzana
*...trenutek, ko sem...*
#27
Objavljeno: 15. november 2002, 01:00
Srecal sem jo. Srecal sem zensko svojih sanj. Pa na zalost ima ze punco. Ko sem vse to premleval, sem se krepko nasmejal . Kako je zivljenje vcasih cudno [?] Ima cudne poti. Bozje poti! Upam, da bom imel vec srece prihodnjic. Samo prosim ne z istim zakljuckom .
Upam, da bos tudi ti Susi srecala tipa, ki ga isces ze skoraj celo zivljenje. Samo da ne bo ze zaseden s tipom .
#28
Objavljeno: 15. november 2002, 01:00
Življenje je igra. Igra, iz katere bom potegnila najboljše! )))
Cmoka!
Suzana
*...trenutek, ko sem...*
#29
Objavljeno: 15. november 2002, 01:00
Preblisk!
Vemo, da je nekdo, ki nam hoce samo dobro in to je vesolje, bog kakor kateremu paše.
Oni nas ljubijo in nam hocejo samo dobro, vendar mi vse preveckrat pozabimo nanje in išcemo, pa se delamo,da ne išcemo pa se spet spomnimo kako nam je šlo dobro ko smo samo zaupali in se prepustili njim, da nam življenje uravnajo in poglej tako dobro, da bolje ne bi moglo biti. Takrat ljubiš vse, si vesel v srcu, ljubiš sebe in njih in kako je vse lažje, ko veš, da so nenehno ob tebi in te ljubijo bolj kot si lahko priznaš in bolj kot ljubiš sam sebe.
Edino kar je za nas dobro je, da se jim prepustimo.Mi pa se vsi trpincimo!
ZAUPAJMO JIM, SAJ SMO VREDNI TEGA.
Jaz osebno imam samo eno željo in to je da ne izgubim vero in da bo v meni zasijala v polni luci!
Irba
Kot zvezda si rasel in se razvijal in skupaj z drugimi zvezdami prepeval v nebesih!
#30
Objavljeno: 19. november 2002, 01:00
najprej bi odgovorila na vprašanje ali je možen idealni parnter in le on (ona) - jaz verjamem da je idealen za določeno obdobje in čisto možno je, da je čez čas potrebno iskati drugega idealnega sopotnika (pa ne govorim v mesecih ampak v letih)
slišala sem zelo hvaliti delavnice neke AUstralke Susann v Ljubljani na temo najti najprej sebe in nato pravega partnerja (jaz se jih nisem udeležila, prosim za komentarje, če kdo pozna)
in še čisto na koncu - ko sem spoznala svojega moža, za katerega sem prepričana, da je moja druga polovica, ga nisem prepoznala, nekaj me je sicer blazno vleklo k njemu, a obenem me je bilo blazno strah in ogromno stvari me je motilo...toliko o tem, kako se zanesti na občutke...sedaj sicer vem, da sem sama sebe blokirala, ampak lahko je biti pameten za nazaj
vsem želim, da bi imeli radi in spoštovali sebe (torej da si tudi sam s sabo zadovoljen) in da bi nato našli še partnerja s katerim bi se imeli radi, se spoštovali in sprejemali
lunaluna
#31
Objavljeno: 19. november 2002, 01:00
Prava oseba pride in gre, so bolj in manj prave osebo odvisno od trenutka, nasih potreb...
Vesolje nam posilja na pot prave, če zaupamo in ne hitimo v tezave (hiti pocasi) se vse ureja kot je treba. Velikokrat v naši silni želji po pravem, spregledamo le tega in najdemo težave...
"Nothing can stop the power of life-not even death..."
#32
Objavljeno: 19. november 2002, 01:00
Me veseli, da tudi ti enako misliš.
Se pravi, naj živi vesolje ,pa mi!
Pozdravcek,Irba
Kot zvezda si rasel in se razvijal in skupaj z drugimi zvezdami prepeval v nebesih!
#33
Objavljeno: 19. november 2002, 01:00
lp
Kljuka
#34
Objavljeno: 20. november 2002, 01:00
če čakaš predolgo, ga zamudiš.
Naj vas notranji glasek dobro vodi
in pripelje do pravega
in naj vas ne pošilja od enega do drugega
do stotega v nenehna iskanja.
Stanka
in Igriva vila
Imejte se radi med seboj, vedno!
live well, laugh often, love much (as you've never been hurt!)
#35
Objavljeno: 20. november 2002, 01:00
Meni se zdi, da je to iskanje "nekoga" bolj opravičilo, ker še sploh ni najdla nič.
Jaz sem se z istim stavkom opravičevala, ker enostavno tisto kar sem najdla ni bilo niti približno za uporabit: Ali je že imel kakšno ali pa je bil poročen in se mi sploh ni dalo pentljat z njim.
Dolgo sem čakala in najdla človeka, ki je daleč od popolnosti (ki sem si jo zamislila) mislim pa da je to moj partner (vem pa ne).
Zadnjič je bil film o čarovnicah in ena od njih si je tudi zamislila partneraj (mislila je da ga ne bo nikoli srečala kajti njene zahteve so bile nemogoče) in ravno njega je najdla.
SUSI saj boš najdla, samo čas je treba pustit, ampak ne tisto kar ti pričakuješ in tudi ne takrat ko najbolj iščeš.
Vanja
#36
Objavljeno: 22. november 2002, 01:00
Še vedno mi je Življenje čudovito in še vedno verjamem, da bom "našla" tega, ki sem ga poimenovala Nekdo. Četudi bo v mojem Življenju prisoten le za trenutek... Ujela bom ta trenutek! ))
Irba: se strinjam s teboj! Do danega trenutka sem uspela doseči svoje cilje, narediti iz svojega Življenja in sebe tisto, kar sem si zadala... Imam to srečo, da občutim Ljubezen, katera sem. Ljubezen, katera smo mi vsi.
Čudovito je delati korake... Včasih je celo bolje, če ne veš, kam pelje Pot... Itak pelje do Cilja! ))
Lunaluna: ne vem, če je On moja polovička. Želim si le, da bi to osebo spoznala. Ne trdim, da mi je idealni partner. Mi je pa poseben... Že skozi celo Življenje me spremlja Njegova energija in čutim željo po tem, da ga "najdem" ter se ga dotaknem... Mogoče pa je moja polovička! Kakorkoli že: Življenje je lepo! )))
b5: se strinjam s teboj. Če bi hitela, bi bila zdajle vezana na ... hm ... recimo, da bi bila vezana. S kom in kako niti ni pomembno... ))
stankaa: to je tudi moje mnenje! )) Hvala ti za lepe želje! Verjamem... Zaupam... Pot še ni končana! ))
Vanja: bom iskrena in bom rekla, da si me skoraj užalostila s prvim stavkom. Zakaj pa ne morem biti srečna? Sem srečna!
Vkolikor bi dovoljevala mojemu razumu, da išče nekoga, kateri mi bo ustrezal po neki forumuli, šabloni, ... lahko neham.
Sledim srcu. In čutim hrepenenje. Hrepenenje, da spoznam tega Nekdo.
Pa še ena opomba:
tisti Nekdo, ki ga omenjam, je energija Nekoga, katera me spremlja že celo Življenje.
Ne trdim pa, da je on moja polovička, meni usojen ali kaj podobnega. Verjamem pa, da moški, kateri mi bo partner, bo imel razčiščeno s preteklostjo. In ne bo vezan. Sicer se midva ne bova uspela "ujeti"...
Suzana
Simsi
#37
Objavljeno: 22. november 2002, 01:00
Zgornji post je moj in se še enkrat opravičujem Star12, ker je napisan v njenem imenu!!!
Hvala, ker nisi !
Suzana
*...trenutek, ko sem...*
#38
Objavljeno: 27. november 2002, 01:00
vse prebral. Zmanjkuje mi časa. Laufam domov, da skonstruiram silomer za mojo hčerko. Uf, sploh ne vem, kakose ga lotiti.
Vsi so že vse prebrali. Jaz samo tole: imaš prav, razmišljaš prav, delaš prav. To mi je bilo jasno že v tvojem uvodnem predstavljanju situacije in skozi odgovore na pripombe in razmišljanja drugih si samo potrdila.
Bendži
#39
Objavljeno: 2. december 2002, 01:00
Susi, ko sem brala tvoje misli sem se pocutila, kot da je nekdo vdrl v moje misli in jih zapisal. Tako enako je vse...
Tudi sama se vseskozi sprasujem: mi bo zivljenje res spolzelo med prsti? Je "iskanje Njega" potrata casa, niz izgubljenih priloznosti, nenehno hrepenenje, ki lahko zacne boleti?
Moj odgovor je podoben tvojemu, Susi. Samo z Njim bom lahko resnicno srecna, mirna, zadovoljna, JAZ.
Veeeliiiiiizga objemcka!
#40
Objavljeno: 2. december 2002, 01:00
Prvic: zato, ker ce cakas na tisto eno, ki je morda nikoli ne bo, zamudis ogromno enih priloznosti za srecanje, spoznavanje ljudi, od katerih bi te lahko vsak nekaj naucil, ti vsak nekaj dal...
Drugic: ker lahko srecas tisto idealno in edino ljubezen tvojega zivljenja, cez nekaj let pa ugotovis, da si se zmotil in da le ni tako popolna, ali pa on ugotovi, da ne more vec ziveti s tabo, ali pa on sreca nekoga bolj popolnega od tebe... in kaj? takrat se ti podra svet???
tretjic: kot je ze volk rekel.. kaj pa ce je ta tvoj popolni partner ze nasel svojo popolno partnerko? Ja, kaj pa naredis v tem primeru?? Pustis vse skupaj, ker noces, da bi trpela ona (njegova popolna) ali pa si 'egoist' in mislis nase in poskrbis zase in ga zapeljes in...
Aliana
#42
Objavljeno: 3. december 2002, 01:00
SUSI saj boš najdla, samo čas je treba pustit, ampak ne tisto kar ti pričakuješ in tudi ne takrat ko najbolj iščeš.
Vanja
#43
Objavljeno: 4. december 2002, 01:00
#44
Objavljeno: 4. december 2002, 01:00
Pokowc
#45
Objavljeno: 6. december 2002, 01:00
Tud jest iščem enga, no al pa čakam, da on pride do mene. Ne vem, ali je to en Nekdo, ampak zame je un Nekdo tisti, s katerim se bom odločila živeti. Če se mi bo zdelo, da ne bi mogla z njim živet, potem UPAM, da bom rekla NEE in bom raje še malo sama, kot da bi bila z njim in bila nesrečna.
No, ampak zdej se mi v možganih vozlajo različne teorije, kaj jaz narobe počnem (če kaj). Ena teorija je, da naj lepo v miru čakam in pustim času čas, bo že prišel pravi. Druga mi govori, da moram spremeniti sebe, se bolj vzljubiti oz. se sploh začeti imeti rada in potem ne bom imela s partnerji nekih značilnih problemov, zaradi katerih ne vidim prihodnosti z njim. Tretja pa mi pravi, da je itak vse usojeno. Še ena možnost se mi vala po glav, to pa je strah, da bom celo življenje sama oz. da bom zamudila čas, da bom lahko imela otroke. S tem se res že dolg ubadam. Ampak RES pa nočem bit v eni vezi, kjer se ne bi mogla nič zmenit. Tudi to je en velik strah in to gotovo, ker smo imeli in še imamo take razmere doma. Mogoče se pravzaprav bojim živet z nekom, se prilagajat, popuščat, saj se mi namreč vedno prej porodi misel, da me partner (ali katerikol oseba) izkorišča. Joj, če bi vsaj ugotovila, da je vse to razmišljanje in strah pred prihodnostjo odveč.
Pa še to. Lahko je rečt, da čakaš Nekoga, ampak kaj pa tiste ženske, ki pri štiridesetih še niso našle pravega. Verjetno je res najbolje, da se vsak sprijazni sam s sabo in se drži svojih meril, pa raje ne posluša tolk drugih.
Res lepo je, da najdeš ta pravega, kot si npr. želi tudi Susi.
No, saj bomo vidl, kako se bo vse odvijal. Mogoče bomo pa čez 30 let kej več vedl.[?]Mal sem mogla povedat svoj razmišljanje, mogoče se bo pa kdo najdu, kmu je vse to čist jasn. Sam ne sam teoretičn. TEGA MAM DOSTTT!
RES LEPO SE IMEJTE!
Rajka
#46
Objavljeno: 6. december 2002, 01:00
#47
Objavljeno: 6. december 2002, 01:00
Naj vam bo vsak dan najlepši dan!
bigm
bigm
#48
Objavljeno: 7. december 2002, 01:00
Ko ali če se bom odločila z nekom živet, potem bo to ta prav. Vendar s tem ne mislim, da bom v vsakem primeru tudi z njim ostala do konca življenja. Lahko da bom oz. bova kasneje spoznala, da je bolje, da greva vsak svojo pot oz. da sem se zmotila. A v tistem obdobju, bom pač rekla, ta je ta prav.
LP
Rajka
#49
Objavljeno: 7. december 2002, 01:00
Kako pa misliš,da boš dobila izkušnje, kako živeti v partnerstvu, če boš samo čakala na enega, Pravega.
Verjemi, vsak moški, čeprav bo samo nekaj časa tvoj sopotnik, ti bo dal veliko, pa čeprav bodo to tudi slabe izkušnje.
Če pogledaš z astrološkega vidika, npr.progresirano natalno karto, lahko ugotoviš, da se z leti zelo spreminjamo.In ni nujno, da bo tisti, ki je zate Nekdo pri dvajsetih, to ostal za vedno.
Susi, rekla bi ti, kar pogumno bodi tudi z moškimi, ki na prvi pogled niso Nekdo, lahko se ti zgodi, da boš tako nestrpno iskala Njega, da ga boš na koncu....zgrešila.
Astra
#50
Objavljeno: 19. december 2002, 01:00
Pri meni je že tako, samo to sem morala dojeti! In pravilno je tako. Kateri partner bi lahko sprejemal moje poslanstvo?
Delala bom cela dneve in to z veseljem. S partnerjem za celo življenje bi si nakopala en cel kup težav.
Pogledala sem resnici v oči, malo se mi je še upiral moj ego, ki je bil vzgajan v tem, da je smisel življenja partner za celo življenje, otroci familija,...Samo če imam dar že od nekdaj je to moja edina pot.
Sešteješ pluse, pa minuse. Kolektiv zmaga. Susi mogoče je pa tudi pri tebi tako, pa tega še ne sprejemaš???
Oziroma še ne moreš verjeti, nikoli ne veš...
Kot zvezda si rasel in se razvijal in skupaj z drugimi zvezdami prepeval v nebesih!
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0