Kreativnost ni naključni dar, ki ga imajo posamezniki. To je veščina, ki se uresničuje in razvija kot vsaka druga.
Kot vožnja s kolesom, igranje glasbenih instrumentov, pisanje……… se lahko kreativnosti naučimo in razvijamo. Pomembno je razumeti, da je kot za predhodno navedene veščine potrebno vložiti čas, vztrajnost in interes. Kot otroci naravno sprejmemo, da se moramo veliko tega še naučiti, občutimo entuziazem (navdušenje) pri učenju in se trudimo brez da bi razmišljali o tem. Ko odrastemo nam zmanjka potrpljenja, volje in energije za napore v razvijanju še ene veščine.
Vsaka spretnost je ukrepanje, ki nam je na začetku nepoznana in zahteva napor ter nam ob stalnem, pogostem ponavljanju postaja avtomatizirana navada. Naši možgani so razviti tako, da vse kar se ponavlja skušajo avtomatizirati, da bi se lahko preusmerili na učenje česa novega. Vse kar ponavljamo ali so to želene spretnosti, ali manjše navade, ustvarja nevronske zveze v naših možganih ki olajšujejo, da bo naslednjič vse lažje in bodo veščine spontano postajale avtomatske.
Kot v avtu avtomatsko zagrabimo ročico menjalnika in stisnemo sklopko, tako bomo v določenih trenutkih avtomatsko začutili poziv, da naredimo tisto kar najpogosteje delamo v podobnih situacijah. Velikokrat se bomo, tudi takrat ko gre za neželene navade, npr. kajenje, avtomatsko prižgali cigareto in se ne bomo zavedali svojih kretenj. Tako se lahko navadimo tudi hranjenja ali prižiganja televizije. Take navade pridejo »v kri«.
Če smo pozorni bomo prepoznali da naš tok misli sledi določene avtomatizme, pade v podobne obrazce, odvisno o temi o kateri razmišljamo. To so tudi navade, ki so nevrološko okrepljene s pogostim ponavljanjem le teh. Da bi razvili kreativnost se moramo zavestno truditi, da navadimo svoje možgane na nekaj težji in kompleksnejši način funkcioniranja - razmišljanje izven okvirja, izven avtomatizma, ustvarjanje novih in nepoznanih misli, pogostokrat preko povezave do zdaj nepovezanih idej in informacij.
Sliši se malo paradoksalno, ker poskušamo ustvariti avtomatsko navado da se izognemo avtomatski navadi razmišljanja. To verjetno ni nikoli možno doseči v celoti.
Z vajo lahko treniramo svoj um, da to dela mnogo lažje, hitreje in učinkovito.
Ne moremo ustvariti navado, da avtomatsko ustvarimo nove ideje, lahko pa ustvarimo navado da avtomatsko usmerimo svoje misli na nove ideje.
Ob inteligenci, bo razvoj kreativnega razmišljanja pogosto učinkovitejši v manjšem številu področij v katera tudi posebno posvečamo več pozornosti.
Poznani kreativni ljudje – Einstein, Tesla in številni umetniki so imeli po pravilih eno ali majnše število področij v katerih so bili najkreativnejši - področja, ki so jih najbolj privlačila, interesirala, emocionalno angažirala, v katerih so uživali v razmišljanju in so svoji dejavnosti posvetili vse svoje življenje.
S pomočjo analize vaše pisave je možno ugotoviti na katerem področju ste kreativno uspešnejši
Poleg navad usmerjevanja misli je za resnično kreativnost potrebno tudi znanje, podrobno poznavanje področij v katerih želimo biti uspešni. Enostavna definicija se glasi; nova ideja je povezovanje starih informacij na nov način. Da bi lahko povezovali informacije jih moramo najprej imeti, moramo imeti znanja s področja v katerem želimo biti kreativni. Nerealno je pričakovati od glasbenika, da bo kreativen na področju fizike ali obratno. Res je, da so neka
kreativna Bachova umetniška dela nastala s povezovanjem glasbe z matematiko. V takih slučajih so avtorji imeli znanja s popolnoma različnih področij. Taka znanja niso izbrali naključno.
Za kreativnost je danes potrebno dejansko mnogo znanja z obzirom na današnjo hitrost ustvarjanja idej in pridobivanja informacij. Da bi pridobili to znanje je potreben čas, motivacija in interes. Najkreativnejši bomo na področjih o katerih največkrat razmišljamo, v katerih uživamo, v katerih nam pridobivanje znanja ni obveza, ampak užitek.
Za razvoj vsake spretnosti je pomembna motivacija, interes in uživanje v samem procesu ustvarjanja. Če nekaj počnete izključno zaradi rezultata (dieta za hujšanje) in pri tem vam je proces nezanimiv ali celo odvraten, bo vaša koncentracija veliko slabša. Lažje boste našli izgovore da se odpoveste vajam in boste vložili le toliko energije in časa kolikor res morate ali se prisilite. Zaradi tega je ključni element uspeha poiskati na kakšen način bi učenje kreativnosti naredili uspešnejše in bolj zabavno.
Duhoviti ljudje so primer usposobljene kreativnosti. Oni so vajeni da njihov um preide izven običajnega in poznanega, da aktivno povezuje ideje na neobičajne načine in ni nujno, da so logični ali pravilni. Veliko kreativnih oseb je dislektikov. Oni razmišljajo dispergentno, se pravi razpršeno. Informacije pridobivajo iz vseh smeri. Priznani naš gledališki igralec Gojmir Lešnjak
je priznal da je dislektik.
S pomočjo grafološke analize pisav dislektikov je grafologija zelo uspešna in pomaga pri nadaljnjem usmerjanju le teh. Veliko pa je tudi ljudi, ki se ne zavedajo svoje kreativnosti. Takim je lahko grafologija v veliko pomoč, saj odkrije notranje vzgibe in sposobnosti, katerih se nekateri sploh ne zavedajo.
Prav pripravljenost da ne razmišljamo vedno logično in pravilno, je važno za razvoj kreativnosti. Poznan je primer Edisona, ki je preizkusil stotine idej dokler ni oblikoval svetilko s katero je bil zadovoljen. Pri znanstvenih delih in umetniških stvaritvah vidimo ljudje samo končno delo, ne vidimo koliko časa je vse skupaj potekalo, koliko poizkusov je bilo narejenih, koliko napak je bilo potrebno popraviti.
Kreativnost včasih zahteva, da smo pripravljeni na veliko napak, preden dosežemo uspeh.
Zavrnitev idej je posledica potrebe, da bi bili popolni in najboljši. Večina ljudi bi avtomatsko odvrgli vse ideje, ki ne delujejo impresivno prej kot bi zares razmislili o njih. Ko si dopustimo sprejeti idejo, ki ni najboljša in malo razmislimo o njej, kako bi iz nje odstranili pomnjkljivosti, je lahko taka ideja smernica proti boljši rešitvi.
Drugi vzrok zavrnitve ideje je nezaupanje v svoje sposobnosti. Ljudje imajo po pravilu kvalitetne ideje, ki imajo veliko potenciala. Veliko njih ne sledi tej ideji zaradi strahu, nezaupanja do sebe in okolice ali motivacije za učenje in delo. Prevečkrat se izgovarjamo; »preveč je dela«, prestar sem«, nimam časa«, »finančno ne zmorem«, ni to moje področje« in podobno. Tudi takrat ne, ko gre za idejo katera bi nam spremenila življenje na bolje. Če ste to zaznali pri sebi, bi bilo dobro da se vsaj nekaj časa zadržite na njej, vsaj zaradi eksperimenta in razmislite, kako bi se te ovire dalo premostiti ali vsaj izkoristiti del ideje. Mogoče bi pri tej akciji dobili kakšno novo idejo.
Potrebujete gonilno moč. S treningom pisave lahko do neke stopnje izboljšate to moč, da se premaknete naprej.
Starši nenamerno odvračajo kreativnost od otrok. Mnogi starši imajo potrebo stalno popravljati otroke, jim vsajati čim več znanja, da ne bi izpadli iz nekega družbenega okvirja, ter pritegnili negativno pozornost okolice. Tudi tukaj se pokaže nezrela potreba ali zahteva po popolnosti
otrok, da bi bili boljši od drugih. Tako bi se tudi starši počutili ponosnejši in sposobnejši. Ni prav veliko staršev, ki bi pri otrocih vzpodbujali entuziazem v ustvarjanju idej.
Domače družinsko okolje nudi veliko več svobode in prilike za kreativnost kot šola. Naš šolski sistem kot da je namenjen samo za osnovno razmišljanje in obnašanje, da se otroci vklopijo v življenje za delo v tovarnah, katere potrebujejo delavce. Tako učenje bolj kaže na dresuro, kot na usposabljanje za boljše življenje. Le starši so tisti, ki otroka lahko vzgajajo in učijo kreativnosti.
Zakaj nekateri starši kupujejo deklicam samo Barbike?
V dobi odraščanja se pri nekaterih otrocih v pisavi že zaznava samosvojost in kreativnost v oblikovanju črk in postavljanju teksta na površino.
Kako ugotoviti v katero smer voditi otrokovo navdušenje, da postane z veseljem kreativen?
Čeprav je razvidno da tak sistem poka po šivih pod pritiskom svobodnejšega izobraževanja, ki sugerirajo otrokom modele obnašanja povsem nasprotne od onih, ki jih zahteva šola, država še vedno potrebuje delavce, ki bi osem ur delali tisto kar se jim ukaže. Lahko samo gledamo in pritrjujemo na današnji šolski sistem, lahko pa tudi kaj naredimo, da se stvari spremenijo.
Če se zavedate svojih čustev in ste jih sposobni občutiti, vam jih bo lažje prepoznati in izraziti vsebino, ki prihaja iz podzavesti. Včasih so precej prefinjene, kratkotrajne in so eden od temeljev kreativnosti. Za ozaveščanje svojih občutkov je včasih potrebna tudi vaja. Če smo večino življenja kontrolirali in potiskali v stran svoje občutke, bo naša sposobnost odkrivanja njih zakrnela.
Vzemite si čas. Veliko ljudi zelo hitro obupa, ker jih prve dve, tri ideje ne zadovoljijo. Ponavadi je potrebno nekaj dni intenzivnega dela in razmišljanja o problemu, da bi podzavest pričela aktivno delati in ustvarjati kvalitetne ideje.
Kreativnost prihaja samo s pomočjo akcije, aktivnosti. Ideja ne pride na pladnju, če samo čakate nanjo. Včasih je potrebno enostavno sesti pred papir in sprožiti tok misli, ki lahko rezultirajo iznenadnim rezultatom.. Zanimivo je dejstvo da časovni rok, ki se približava koncu pri mnogih ljudeh vzpodbudi hitro in kvalitetno ustvarjanje idej. Kot da podzavesti pošljemo sporočilo; »To je posebno pomembno« in podzavest prične sodelovati. Z druge strani lahko pomanjkanje časa ljudi obteži s stresom, ki zmanjša učinek.
Na kratko, osnova za kreativno razmišljanje je izstop iz naših običajnih miselnih tokov in raziskovanje neobičajnih asociacij in idej. Pri tem je eden od ključnih elementov sprejeti ideje in asociacije, ki se nam ne zdijo nujno takoj realistične ali logične. To bi lahko označili kot
Med – idejo. Potem dopustimo, da ustvarimo nove miselne tokove v smeri analiziranja in izboljšave med – ideje, ki na koncu lahko vodi do popolnoma drugačne in kvalitetne rešitve.
S pomočjo grafološke analize pisave je možno pisca usmeriti v pravo smer delovanja in v kateri dejavnosti je najboljši.
Precej ljudi je nezadovoljnih, ker delajo na nepravih delovnih mestih. Velikokrat je za naše zadovoljstvo in srečo pomembna izobrazba in osnovna usmerjenost, kaj početi v življenju.
Ni pomembno povečati obseg dela, pomembno je ustvariti novo delo.
