92 komentarjev na to temo

[Iknee]

Nisem preverjala tega zeliščarja ..sem mu kar na besedo vrjela ,...sem pa vidla  že vse sorte pink než ..mislim osatov ..ampak tega pegastega pa še nisem....kje pa to raste ...jaz naberam zelišča na cerka 800m nadmorske ..alpski svet ...in tam ga še nisem vidla.

 

 

Majes je kar car za zelišča  . Pegasti badelj  naberem, ko grem k sorodnikom na Primorsko, lani sem šla po oljčno olje in sem ga mimogrede nabrala na enem suhem travniku blizu Seče. V Alpah in Karavankah, kjer sicer živim, pa ga jaz tudi še nisem našla, verjetno ima rad toplejše kraje.

Pravkar sem našla še to, da je tudi čaj iz listov zdravilen: pomaga zrihtat prebavo. (izgleda, da rastlina vsebuje še kaj drugega zdravilnega poleg silimarina v plodovih ) 

[shanyah]

.. upam da kmalu sonce pogreje, pa da gremo ven na travnik trobentice in vijolice za solate in čaje nabirat ... 

 

nekaj idej za divjo solato... 

 

http://www.antropozofija.org/download/divja_solata.pdf

[shanyah]

Vijolica razkužuje in pomirja dihalne in prebavne poti. Lahko jo uporabljamo kot pomoč pri astmi, bronhitisu in vnetju grla. Pomirja kašelj, olajša izkašljevanje (ekspektorans) ter povrne izgubljeni glas. Vijolica prav tako spodbuja prebavo in delovanje ledvic, njen poparek pa pomirja kožo. Dišeče eterično olje pomirja, zato se lahko uporablja pri nespečnosti, razdražljivosti, strahu, napetosti ...

 

[shanyah]

Trobentica, ko ne trobi več, jo enostavno pojemo

 

Čaj iz svežih, poparjenih cvetov zdravi vse vrste katarjev in spravlja iz telesa
zimsko navlako, ki se je nabrala ob neprimerni, enostranski hrani. Čaj lajša
kašelj in bronhitis, nadomešča vitamin C, čisti dihala, posebno pri starejših
ljudeh, zlasti če mu dodamo mlade brezove liste in mlade koprive. Preprečuje ali
vsaj blaži pljučnico, čisti kri, ledvice, sečila in odvaja seč.

 

Če nabirate zelišča, to storite z etiko nabiranja zdravilnih zelišč, torej ne potrgajte na enem mestu vseh, ampak na več mestih po malo. Da bo narava še vedno buhtela v naravni lepoti...

Pa seveda zahvala naši materi naravi ni nikoli odveč 

[domoljubka]

Evo, sam da se mal spomnemo na koprive.... .... Zajtrk, ki si ga marsikdo po svetu ne more privoščiti, mi tukaj v naši preljubi Sloveniji pa    ....saj nam narava nudi skoraj vse kar potrebujemo..

 

KOPRIVA

 

Na koprivi ...je zdravilno prav vse, korenina, steblo, listi in cvetovi. Seme vsebuje beljakovine, sluzi, maščobna olja z obilico linolenske kisline, keratinoide in razne vitamine .

Zeleni deli koprive vsebujejo obilo karotinoidnih sterolov, rudnin, klorofila in sladkorje.
Korenine so dokaj bogate z rastlinskimi hormoni . ( Njena zdravilnamoč je znana že dolgo in je neizmerna.

Vsestranska je tudi njena uporaba.

Iz nje pripravljamo jedi, sok, čaje, tinkturo, mazila, gnojila ...

Je zeljnata trajnica in uspeva povsod, kjer je v zemlji dovolj dušika.
Velikokrat raste po zapuščenih vrtovih, kupih navožene zemlje, vej,
odpadkov. Ustvarja red tam, kjer ga ni. Tudi v telesu.

Največjo zdravilno moč pa razvije tik pred cvetenjem .

Ker vsebuje veliko kalija, deluje diuretično. Povečuje količino urina v telesu in jo pijemo pri vseh vnetnih procesih v telesu.

Dobro je uživati poparke pri težavah s prostato, saj zavira določene encime, ki so udeleženi pri povečanju tkiva prostate. Je sestavina čajev za razstrupljanje in prečiščevanje organizma, za zdravljenje sečil, diabetesa, premočnih menstruacij, slabokrvnosti, ...

Ker vsebuje veliko mineralov (Fe, Mg, Na, K, P, Ca...), obilo vitamina A, rudninske soli je zelo primerna za tako imenovane pomladne čistilne in krepčilne kure, za katere jo lahko mlado sočimo, delamo čaje ali jo uživamo poparjeno.

Svež koprivin sok je učinkovit tudi pri preprečevanju posledic radioaktivnega onesnaževanja ozračja, ki se kaže v naraščanju števila belih krvničk. Pri izpostavljenosti onesnaženju, popijemo saj enkrat sveže stisnjenega soka dnevno.

Koprivin sok poživlja presnovo.

Iz nežnih pomladanskih listov pripravimo koprivno špinačo, ali jih le poparimo in jih pripravimo kot solato.

Koprivin čaj se kot čistilna več tedenska kura uporablja pri jetrnih in žolčnih boleznih, pri boleznih vranice, zasluzenju želodca in dihalnih organov, želodčnih in črevesnih krčih, za čiščenje in krepitev krvi, krepitev mater po porodu in tudi za okrepitev slabotnih otrok.

Izkoristimo sončen dan , malo se razgibajmo in naredimo vsaj kakšen kozarec kopriv za boljše zdravje in počutje....

 

Pa še mnogo receptov za pripravo hrane iz kopriv;

http://www.coolinarika.com/tag/kopriva/

[mayita]

http://www.bodieko.s...lij-avgust-2013

 

 

zanimivi članki

[domoljubka]

UPORABA RASTLIN V ZDRAVILNE NAMENE

http://www.mismozastvar.com/?cat=32

 

(Skočila nazaj nekaj pogledat...pa vidim , da povezava na ta članek zdaj ne laufa brez prijave...Škoda, ker so bile fenomenalne informacije glede zdravilnih rastlin tukaj...Če se komu da....naj se s tem malo poukvarja....se obrestuje )

 

 

Dodajam še;

http://www.lekarnar....ilnih-rastlinah

 

PRIPRAVKI ZDRAVILNIH RASTLIN

http://www.lejca.si/.../pripravki.html

 

 

 

Pa še kombinacija sode bikarbone in zdravilnih rastlin

 

Način uporabe- soda bikarbona

Koristimo je za liječenje – oralno, kupka, klistir – i za kućnu uporabu. Za liječenje obvezno koristiti farmaceutsku sodu, a za kućnu upotrebu onu koju možete kupiti u
trgovini. Pijte je svaki dan 2 puta dnevno ujutro i uvečer na prazan želudac pomiješanu s vodom. Preporuča se destilirana voda.

Još je djelotvornije ako je svaki dan pijete pomiješanu s jabučnim octom ili s svježe iscijeđenim limunovim sokom.

Ovo će te pripremiti na slijedeći način. Dvije jušne žlice jabučnog octa ili dvije jušne žlice svježe iscijeđenog limunskog soka pomiješati sa pola male žličice sode.
Pričekajte da zapijeni i nakon što pjena pade ulijte vode i popijte.

Ako je limun prskan sa pesticidima stavite u 2 dcl kipuće vode šaku soli i 5-6 jušnih žlica octa. Kad se voda ohladi u nju staviti limune 24 sata i dobro isprati. Ako se radi o težim bolestima pa čak i o raku pomiješajte sodu sa crnom melasom, javorovim sirupom ili medom. Ovaj tretman traje od 7-14 dana.

CRNA MELASA – Pomiješati po jednu malu žličicu melase i sode u čaši vode i piti jedanput dnevno.

JAVOROV SIRUP –
Pomiješati javorov sirup i sodu u omjeru 3 naprema 1. Zagrijavati na laganoj vatri i miješati. Kad se zapijeni skinuti, uliti u bocu i čuvati u hladnjaku. Pije se jedna mala žličica dnevno.

MED – Isto kao i za javorov sirup. Klistiranje – Na 1 litru vode staviti nekoliko jušnih žlica sode.

KUPKA – ozračenje, kemoterapija – U toplu kupku staviti 2,5 kg sode i 1,5 kg soli. Izvlači uran i ostale teške metale.

UMOR, NAPETOST MIŠIĆA, SKIDANJE MRTVIH STANICA KOŽE – U toplu kadu staviti jednu šalicu sode. Skinuti će mrtvi dio kožnih stanica i ostaviti svijetlu i mladu kožu.

BRADAVICE – Na vlažnu nakvašenu bradavicu lagano utrljati sodu. Raditi češće.

GRIPA – Za prvi dan doza je pola male žličice u čaši vode koju pijete 6 puta dnevnu u razmaku od 2 sata. Za drugi dan pijete 4 doze dnevno u razmaku od 2
sata. Treći dan pije se dvije doze po jedna ujutro i uvečer. Četvrti dan nastaviti s dvije doze.

MOKRAĆNI MJEHUR –
Staviti jednu žličicu sode u čašu vode pa piti dvije čaše zaredom tri puta dnevno – znači 6 čaša. Ovako piti prvi tjedan. Drugi tjedan isto samo piti 2 puta dnevno. Treći tjedan isto samo piti jedan put dnevno.
Ne koristiti ovo više od 21 dan.

RAK PROSTATE I KOSTIJU –
Pomiješati po jednu žličicu sode i melase u čaši vode i piti 4 dana zaredom po jednu čašu dnevno.

Peti dan isti omjer mješavine piti 2 puta dnevno.

Od 6-11 dana pomiješati po dvije male žličice melase i sode i piti 2 puta dnevno.

 

Cijelu knjigu autora dr. Marka Sircusa “Soda bikarbona – liječenje raka za sve, bogate i siromašne (engleski) , možete skinuti ovdje.

 

 

Soda bikarbona -največji sovražnik farmacevtske industrije

http://www.novi-svje...ske-industrije/

[Iknee]

Sodo bikarbono so imele naše babice vedno na zalogi v gospodinjstvu ... res multiuporabna zadeva 

 

Pa še en jesenski nasvet, ki zna prit prav tistim s težavami s sinusi - slezov (ajbiš) namok. Slezove korenine namočiš za 10-12 ur v hladni vodi (cca žlica na skodelico). Ogreješ na telesno T (ne bolj segrevat!) in si s to tekočino spiraš nosno votlino zjutraj in zvečer, po potrebi lahko tudi čez dan. Če je res hudo (bakterijska infekcija - gost zelenkast smrkelj), pa uporaš no.1 antibakterijsko rastlinco za dihala - materino dušico. Pripraviš običajen čaj (poparek 10 min), precediš in ohladiš na telesno T. Zmešaš s slezovim namokom 1:1 in si s to tekočino spiraš nosno votlino, poleg tega pa daš to tekočino tudi v razpršilko, s pršenjem v nosno votlino materina dušica pride v vse sinusne votline in res dobro zrihta zadevo. Komaj verjetno, ampak to je potrdila tudi sinova dohtarca - otorinolaringologinja! Je rekla, da antibiotik na dolgi rok nič ne pomaga, samo vzdržuje zadevo kronično, sinuse je treba spirat in se zadeva zrihta po tej poti. Evo, sej počasi se bodo stvari začele premikat v to smer tud v medicini, prvi ptiči že pojejo!   

[passiflora]

Breza je zdravilna in to za dušo in telo!!!

 

Prilagam povezavo na opise zdravilnosti: http://www.pomurske-...dex.cfm?id=2421

 

Deli rastline, ki se uporabljajo kot droga (surovina rastlinskega,
živalskega ali mineralnega izvora za izdelavo zdravilnih pripravkov), so
listi, skorja in popki. Listi vsebujejo flavonoide, eterično olje,
smole, čreslovine, metilsalicilat in grenčine. V skorji sta eterično
olje in metilsalicilat, popki pa imajo največ hlapnega olja.

 

http://www.nasa-leka...alergija-preti/

 

Opozorilo: Brezovo lubje je zdravilno, ampak ne lupite ga krožno, ker se tako poškoduje drevo! Lupite ga navpično...

[mako106]

marijuana rules...for inner balance

[passiflora]

Da dodam še zakaj je breza zdravilna za dušo Namreč breza naj bi sevala lepo energijo, ki je za človeka zelo blagodejna. Pod brezo se človek umiri, eno tako lepo območje se širi pod brezo, tako ki umirja človeka. No, vsaj tako sem prebrala v eni zanimivi knjigi, ki sem jo pred kratkim brala.

[Iknee]

Prozvodnja opija se je nekajkrat povečala po ameriškem vdoru v Afganistan. CIA bdi nad oskrbo ameriškega in evropskega tržišča s trdimi drogami, vsi drugi so sorazmerno majhne ribe v tem ogromnem poslu. Drogiranje je v njihovem interesu, ne samo, ker je to ogromen posel, ampak tudi s stališča nadzora nad ljudmi. Ampak to spada že v temo Politika, ne med zdravilne rastline. Zakaj, pravzaprav, je Amaliji padlo na pamet tole postnit med zdravilne rastline???

[mayita]

uf ja mak je super zadeva jaz si full velikokrat spečem torto iz maka vse kar je od maka mi je dobro, ne vem če je pri nas dovoljena vzgoja maka,ker sem se jaz tudi začela spraševat kam so izginila vsa makova polja.....

[Iknee]

Dve vrsti maka obstajata: poljski mak in t.i. uspavalni mak. Poljski mak uspeva pri nas divje in ima zanemarljivo malo opiatov, v cvetnih listih pa so alkaloidi, ki imajo blago pomirjevalni in uspavalni učinek, zrela semena pa nimajo kakega posebnega učinka, zato Šamanči od makove potice ne boš zaspan, mogoče le pomirjen, če ti jo speče kaka dobra mamka al pa ženka . Predvidevam, da je izginil iz polj zaradi herbicidov, ker je pač žitni plevel. Saj na kakem "zanemarjenem" travniku in ob poteh se pa še najde. Ne vem, če so ga pri nas kdaj na veliko gojili za semena, vprašanje, če se jim zdaj sploh splača (itak se baje ne splača praktično nič). Gojenje uspavalnega maka, ki ima v mlečku nezrelih glavic opiate, pa je kajpak prepovedano, razen v Afganistanu, kot že rečeno, kjer ga ima CIA na čez.

[mayita]

Sej kurja juha je še zdaj zdravilna sam morajo biti kure seveda doma rejene......

[mayita]

Maline in robide poleti rodijo, in če imamo nekaj več pridelka, kot ga uspemo pojesti, imamo za shranjevanje na izbiro (poleg znanega zamrzovanja) več možnosti. Da pa bo letina tudi drugo leto obilna, grme po obiranju obrežemo.

Malinovec

Povsem preprosto naredimo malinovec, za kar potrebujemo manj kot uro časa, kilogram malin in kilogram sladkorja. Maline operemo, očistimo ter jih sloj za slojem polagamo v stekleno posodo, med plasti malin dajemo plast sladkorja. Tako pripravljeno pustimo, da stoji 24 ur. Nato maline stisnemo, da dobimo sok, ki ga damo kuhati. Ko zavre, zmanjšamo jakost tako, da povsem rahlo vre od 10 do 15 min. Med kuhanjem odstranjujemo peno, ki nastaja. Ko mine 10‒15 minut, ga nalijemo v steklenice in zapremo. Tako pripravljen malinovec lahko na suhem in hladnem mestu stoji tudi do enega leta. Uporabljamo ga lahko kot sok ali kot preliv za biskvite, sladolede in sadne solate.

Namaz iz malin

Za namaz iz malin potrebujemo 1,2 kg malin, belo vino in 1 kg sladkorja. Maline operemo in jih za kratek čas damo v vodo, ki ji primešamo nekaj vina. Očistimo jih in stresemo na papirnate brisače, da se odcedijo. Posujemo jih s sladkorjem in jih tako pustimo 4 ure. Nato jih kuhamo 5 minut. Ko zavrejo, zmanjšamo jakost in kuhamo še toliko časa, da maline razpadejo in sok izpari, med tem časom redno odstranjujemo peno, ki nastaja. Dobljen namaz razdelimo v steklene majhne kozarce, ohlajeno površino pokrijemo s celofanom, ki smo ga namočili v močno alkoholno pijačo.

Namaz iz robidnic

Za namaz iz robidnic pa potrebujemo: 3 kg robidnic, 1 kg sladkorja, naribano lupino pomaranče, nastrgano lupino limone in vaniljin sladkor. Robidnice operemo, odcedimo in posujemo s sladkorjem. Pustimo stati, vse dokler se sladkor ne raztopi. Nato jih kuhamo na zmernemu ognju 20 minut, med tem neprestano mešamo. Pred koncem kuhanja dodamo še nastrgamo lupinico limone in pomaranče. Dobljen namaz razporedimo v čiste steklene kozarce. Ohlajeno površino prekrijemo s celofanom, ki smo ga namočili v močno žgano pijačo.

V avgustu režemo maline, robide in tudi tajberi. Po obiranju odrežemo rozge, ki so letos rodile, in jih sežgemo ter rezana mesta pokrijemo z zemljo. Na oporno ogrodje privežemo enoletne rozge. Maline in robide rodijo na enoletnih poganjkih, ki zrastejo iz koreninskega vratu ali korenin.

Rez robid

Rozge, ki so letos rodile, izrežemo pri osnovi. V prvem letu po sajenju zraste 1‒3 rozge. V naslednjih letih pa vsako leto 5‒10 rozg. Te je potrebno sedaj razredčiti na 5‒6 rozg. Odstranimo vse šibke in poškodovane rozge. Na rozgah, ki jih pustimo, so se ali pa se še bodo v naslednjem letu zrasli zalistniki. Te prikrajšamo na dolžino 50 cm. Same rozge pa ne pustimo daljše od 2 do 2,5 m. Po tem, ko jih prikrajšamo, jih privežemo na oporo. Opora mora biti čvrsta, priporočljivi so stebri, ki so med seboj oddaljeni 4‒6 metrov, na katere pritrdimo žice. Na žice privezujemo rozge. Pri robidi moramo vedeti, da iz brsta razvije poganjke, na katerem bo rastlina obrodila.

Rez malin

Tako kot pri robidah tudi pri malinah izrežemo rozge, ki so rodile. Dvakrat rodne maline rodijo tudi na letošnjih poganjkih, teh po obiranju ne smemo izrezati, ker nam bodo rodili še naslednje leto.
Dolge enoletne rozge pa prikrajšamo na 1,5‒2 m dolžine. Če nam je zraslo precejšnje število mladik, ki so se razvile iz koreninskih izrastkov, jih razredčimo. Tudi rozge malin potrebujejo oporo. Stebre postavimo na razdaljo 10 m, visoki naj bodo 80 cm, na tej višini prečno postavimo letve. Na eni in drugi strani letve pa pritrdimo žico. Te bodo preprečevale, da bi se rozge povesile. Rodni poganjki enkrat in dvakrat rodnih malin se po poletnem zorenju začnejo postopoma sušiti. Če so poganjki okuženi z boleznimi ali škodljivci, jih iz nasada izrežemo čim prej.
Po obiranju jesenskega pridelka dvakrat rodnih malin, ki na prostem navadno traja do prvih jesenskih pozeb, se začnejo vrhovi sušiti. Te v času mirovanja odrežemo do prvega vitalnega brsta. Če se odločimo, da pri dvakrat rodnih malinah obiramo samo pridelek na enoletnih rodnih vejah v pozno poletnem in jesenskem času, po zaključku zorenja rozge odrežemo do tal.

Rez tajberija

Kot križanec med malino in robido tudi tajberi potrebuje oporo. Ravno tako izrežemo rozge, ki so letos rodile, enoletne rozge, ki so zrasle iz koreninskim izrastkov, pa po potrebi razredčimo.

[mayita]

Bučno olje večinoma povezujemo s kuhinjo in uporabo le-tega v njej. Manj znan je njegov lepotilni in sprostitveni učinek, zato ima masaža z bučnim oljem vsekakor prav poseben eksotičen prizvok.

BUČNO OLJE POSPEŠUJE RAST LAS
Ljudska medicina zelo ceni buče in bučno olje, ki je dolgo časa živelo v senci oljčnega olja. Bučno olje je zdravo, saj vsebuje veliko vitaminov A, C, E in K ter mineralov, kot so cink, magnezij, kalcij in mangan. Sestavljajo ga predvsem nenasičene omega – 3 in – 6 maščobne kisline, vendar pa ga ne smemo uporabljati za kuhanje, saj toplota uniči vse njegove blagodejne učinkovine.
Bučno olje vsebuje veliko močnih antioksidantov, ki nam pomagajo v boju proti prostim radikalom, ki uničujejo zdrave celice in pospešujejo staranje. Bučno olje pa tudi znižuje slab holesterol v krvi in previsok krvni pritisk. Maščobne kisline v bučnem olju nam pomagajo uravnavati presnovo, lajšati vnetja sklepov, preprečevati nastanek rakavih tvorb, pospeševati rast las in spodbujati obnavljanje kože. Pomembno pa je tudi dejstvo, da vitamin K, ki ga bučno olje vsebuje kar precej, skrbi za normalen pretok krvi.

POMAGA TUDI DO ZAVIDLJIVE POLTI
Bučnega olja ne smemo preveč segrevati, zato je odličen preliv za solate, primešamo pa ga lahko tudi omakam, enolončnicam in juham – pa še to čisto na koncu. Prelijemo ga lahko prek vanilijevega sladoleda, govejega mesa ali rib. Hkrati pa tako na enostaven način poskrbimo še za čudovite lase in zavidljivo polt.

Ljudsko zdravilstvo buče priporoča tudi v obliki obkladkov za utrujene in otekle noge, boleče in pekoče krčne žile ter ture. Obkladke si lahko pripravimo iz mletih bučnih pečk, s temi obkladki pa si lahko pomagamo tudi pri udarninah, zvinih, oteklinah in podplutbah ter revmatskih težavah.

PRI BOLEČINAH V HRBTU SI PRIVOŠČIMO MASAŽO Z BUČNIM OLJEM
Bučne peške so tudi zanimiv dodatek k kopeli, za katero v kavnem mlinčku zmeljemo jušno žlico bučnih pešk, dodamo 1 čajno žličko bučnega olja in 200 ml mineralne ali navadne vode. Mešanico takoj primešamo vodi za kopanje in uživamo.
Masažo z bučnim oljem priporočajo pri glavobolih, revmatskih težavah, vnetih in bolečih mišicah ter bolečinah v hrbtu. Pomaga tudi pri napenjanju, redno uživanje bučnega olja pa krepi zobe, kosti in lase ter blagodejno vpliva na kožo. Boleče dele telesa z masažnim oljem natiramo večkrat na dan, pri čemer se mora olje nato popolnoma vpiti v kožo. Lahko pa ga uporabimo tudi kot negovalno olje po kopanju ali prhanju.

PRIPRAVITE SVOJE MASAŽNO OLJE
In kako si pripravimo masažno olje? Potrebujemo 100 ml bučnega olja, 50 ml olja osatnika ali katerega drugega nevtralnega olja in 50 ml olivnega olja. Vsa ta olja dobro premešamo v mešalniku in nato shranimo v temno stekleničko. Mešanici olj lahko nato po želji dodamo še nekaj kapljic eteričnega olja melise, sivke, jasmina, rožmarina ali žajblja. Primešamo pa mu lahko tudi eterično olje kamilice ali čajevca.

Z bučnim oljem pa si lahko poleg solate, zmešamo tudi olje za nohte, za katerega v skodelici zmešamo 10 ml bučnega olja, 5 ml ricinusovega olja in 5 ml nevtralnega olja – uporabimo lahko sončnično, sojino ali pa olje osatnika. Olje za nohte vsaj enkrat na teden vtiramo v nohte in nohtišča, nego pa zaključimo s pedikuro ali manikuro.

POMAGA TUDI PRI PRHLJAJU
Bučno olje pa je zelo dobro tudi za nego las, posebej pri nadležnem prhljaju. Traja sicer daljši čas, da se nadloge otresemo, vendar pa jo vseeno velja preizkusiti. Za oblogo za lase zmešamo 1 čajno žličko bučnega olja in ½ čajne žličke konjaka, primešamo pa lahko še en jajčni rumenjak.

Obloga z bučnim oljem je primerna tudi za tiste, ki pogosto barvajo lase, zaradi česar so lasje poškodovani. Zmešamo 25 ml bučnega olja s 25 ml olivnega olja, vtremo v lase, jih ovijemo v brisačo in pustimo delovati čez noč, zjutraj pa oblogo dvakrat speremo.

See Translation

[mayita]

http://www.bodieko.s...ega-zdravilstva

[Iknee]

Da ne bo nesporazuma, ne dvomim, da je rastlina zdravilna. Ni mi pa prav nič všeč marketinški slog pisanja v nekakšnih superlativih, čudežnosti, ohinahinsplohnajnaj ... Tukaj zadaj nekdo pripravlja precej agresiven pristop na tržišče in hoče ljudi prepričat, da morajo pod nujno kupit ta njihov prašek, ki je itak najnaj in zdravi vse in boste po njem kar pokali od zdravja, mladosti, energije in moči ... skratka, ni da ni. Pojdite se solit s svojim marketingom,  "nutricionistka" Alja. Trdno sem prepričana, da prava kombinacija našega čist navadnega črnega bezga s še katero rastlinco doseže popolnoma enake učinke kot ta čudežni nim. Naj ga imajo Indijci, njim je zrasel in njim najbolje služi.  Pa še mimo je naslov te spletne strani. Zame je namreč eko tisto, kar zrase pri nas, v našem podnebju, za nas, ki tukaj živimo, in nenzadnje, lahko tudi preverimo način pridelave. Uvoz iz tisoče km oddaljenih držav že ni eko, iz veliko razlogov, ki jih zdajle ne bom naštevala.  Ok, to je moj mnenje. Če pa kdo hoče nim, naj ga pa seveda kupi, in naj mu dobro služi.

[anne]

A ni nim že passe? A ni zdaj moderno kaj drugega, kaj vem, Maca, goji ipd?

[enja]

Da ne bo nesporazuma, ne dvomim, da je rastlina zdravilna. Ni mi pa prav nič všeč marketinški slog pisanja v nekakšnih superlativih, čudežnosti, ohinahinsplohnajnaj ... Tukaj zadaj nekdo pripravlja precej agresiven pristop na tržišče in hoče ljudi prepričat, da morajo pod nujno kupit ta njihov prašek, ki je itak najnaj in zdravi vse in boste po njem kar pokali od zdravja, mladosti, energije in moči ... skratka, ni da ni. Pojdite se solit s svojim marketingom,  "nutricionistka" Alja. Trdno sem prepričana, da prava kombinacija našega čist navadnega črnega bezga s še katero rastlinco doseže popolnoma enake učinke kot ta čudežni nim. Naj ga imajo Indijci, njim je zrasel in njim najbolje služi.  Pa še mimo je naslov te spletne strani. Zame je namreč eko tisto, kar zrase pri nas, v našem podnebju, za nas, ki tukaj živimo, in nenzadnje, lahko tudi preverimo način pridelave. Uvoz iz tisoče km oddaljenih držav že ni eko, iz veliko razlogov, ki jih zdajle ne bom naštevala.  Ok, to je moj mnenje. Če pa kdo hoče nim, naj ga pa seveda kupi, in naj mu dobro služi.

  Se popolnoma strinjam

[mayita]

Da ne bo nesporazuma, ne dvomim, da je rastlina zdravilna. Ni mi pa prav nič všeč marketinški slog pisanja v nekakšnih superlativih, čudežnosti, ohinahinsplohnajnaj ... Tukaj zadaj nekdo pripravlja precej agresiven pristop na tržišče in hoče ljudi prepričat, da morajo pod nujno kupit ta njihov prašek, ki je itak najnaj in zdravi vse in boste po njem kar pokali od zdravja, mladosti, energije in moči ... skratka, ni da ni. Pojdite se solit s svojim marketingom,  "nutricionistka" Alja. Trdno sem prepričana, da prava kombinacija našega čist navadnega črnega bezga s še katero rastlinco doseže popolnoma enake učinke kot ta čudežni nim. Naj ga imajo Indijci, njim je zrasel in njim najbolje služi.  Pa še mimo je naslov te spletne strani. Zame je namreč eko tisto, kar zrase pri nas, v našem podnebju, za nas, ki tukaj živimo, in nenzadnje, lahko tudi preverimo način pridelave. Uvoz iz tisoče km oddaljenih držav že ni eko, iz veliko razlogov, ki jih zdajle ne bom naštevala.  Ok, to je moj mnenje. Če pa kdo hoče nim, naj ga pa seveda kupi, in naj mu dobro služi.

Jaz za nin nisem še slišala do včeraj ko sem to napopola gor, ne zanima me njihov marketing ampak pač lastnosti rastline in seveda kje raste je tudi dobro vedeti če se nekoč znajdem v Indiji ga bom z veseljem uporabila, kot z veseljem doma gojim  goji jagode in alojo,če bo možno si prskrbim tudi gmiček Nina.

nekaterim je lažje iti v trgovino in si nabaviti izdelke iz reklam, jaz ne vidim nič slabega v tem, če pač nimajo nekega znanja o rastlinah je dobro da si vsaj preberejo stvari o rastlinah.

In v reviji ta članek spada pod zdravilne rastline ne vem zakaj ti zdaj vmešavaš Eko notri.tako je pač naslov njihovem portalu.

Drugače pa da zradi ene take malenkosti zavrneš celotno znanje o tej rastlini tudi prav, vsak se zase odloča.....

Mene osebno zanimajo vse zdravilne rastline ki rastejo po celem svetu.

[domoljubka]

Lubenica;

je eden izmed najbolj priljubljenih poletnih sadežev. Je izjemno zdrava, osvežilna, ima zelo malo kalorij in učinkovito čisti organizem.

Uživate jo lahko surovo, v sadni solati. Blagodejne učinke lubenice pa so poznali že v zgodovini.

                

    

    
        

    
    

V vročih poletnih dneh si čim večkrat privoščite osvežilno lubenico. (Foto: iStockphoto)

V 13. stoletju je iz Kitajske in Nove Zelandije lubenica
pripotovala v Evropo. Razširila se je tudi v ZDA. Po prodoru v ZDA pa je postala priljubljen sadež po celem svetu.

Kitajska še danes velja za eno izmed največjih proizvajalk lubenic.

Lubenica sicer spada med melone, doseže težo do 12 kg, njena temnozelena lupina je gladka in čvrsta, zelo vodeno meso pa je rožnato.

Okus je izredno osvežujoč in sladek, v vročih dneh pa se zdi naravnost božanski.

 

Sicer je lubenica sestavljena iz približno 90 odstotkov vode, preostali del pa predstavljajo vlaknine, ki pozitivno delujejo na prebavo. Poleg tega
lubenica skriva veliko vitamina A, ki je pomemben za zdravje oči in v boju z virusnimi infekcijami.

Večja rezina lubenice zadosti skoraj polovici dnevnih potreb po vitaminu C, ki izboljšuje delovanje imunskega sistema.

Je tudi bogat vir vitamina B6, ki ga telo rabi za nastajanje možganskih kemikalij, kot so seratonin, melatonin in dopamin.

Vsebuje tudi veliko likopena, eno ključnih snovi v boju proti srčnim boleznim.
Lubenica je tudi vir citrulina, aminokisline, pomembne za celjenje ran.

Lubenica ima tudi zelo malo kalorij - sto gramov lubenice vsebuje le 80 kalorij, poleg tega pa boste zraven zaužili še veliko vitamina C in betakarotena.

Dobra stran lubenice je tudi, da jo lahko jemo v sadnih solatah, kot prilogo jedem, narezano na pladnju, iz nje lahko naredimo sok, ledene kocke ...

Zanimivo je tudi, da v nekaterih državah v Aziji iz prepraženega semenja lubenic pripravljajo tudi moko, iz te pa pečejo kruh z aromo lubenice.

 

Nasveti za hrambo lubenice

    
    

Lubenica ima izjemno malo kalorij in vsebuje veliko vitaminov in zdravilnih snovi. (Foto: iStockphoto)

Lubenica ima močno aromo, zato se je lahko zelo hitro navzamejo tudi druga živila v hladilniku.

Zaradi tega je najbolje, da narezano lubenico prekrijete s prozorno ali alu-folijo.

Razrezane lubenice lahko zavite v folijo hranite v hladilniku največ en teden.

Morate pa vedeti, da dlje časa kot lubenica stoji, manj je sladka. Lubenice, ki še niso zrele, pustite dozoreti v hladnem prostoru, vendar nikakor ne v
hladilniku!

 

Nasvet za nakup

Izberite sorazmerno težke lubenice enakomerne barve in čvrste lupine. Lubenica mora prijetno dišati, pri cvetnem nastavku mora biti mehka na pritisk, in votlo zadoneti, če potrkamo nanjo.

Zrele lubenice je treba čim hitreje použiti.

[mayita]

Pri lubenici so semena tudi zelo zdravilna, se jih posuši in zmelje in naredi čaj iz njih.

[sakatumi]

Pri lubenici so semena tudi zelo zdravilna, se jih posuši in zmelje in naredi čaj iz njih.

 

za kaj pa so zdrava?