Zgodila se mi je podobna izkušnja kot tebi, Hollowself, pa ne vem kaj naj naredim. Grozno v glavnem.
Bila sem res empatično, ustvarjalno, veselo, zgovorno, občutljivo, ljubeznivo, izredno čustveno, dojemljivo, bistro in srečno bitje, zaljubljeno v življenje. Vedno sem veliko sanjala in svojim sanjam tudi sledila, naredila sem dva faksa in se usmerila v to, kar sem si res želela. Kjub vzponom in padcem sem ohranjala otroka v sebi, imela velik krog tesnih prijateljev, katerim sem lahko res zaupala. Poleti pa se mi je zgodilo nekaj strašnega. Napadle so me grozne misli, res zelo grozne. Od tega, da sem nesposobna, nedojemljiva, v glavnem same take napadalne. Nekaj dni sem živela v tako močnem strahu in grozi, da si je kar težko predstavljati, potem pa se je v mojih možganih zgodil klik. O takrat naprej sem povsem drugačna oseba.
Tako je, kot da bi nekdo izsesal iz mene moje bistvo. Tako se počutim že skoraj eno leto in nimam pojma kaj naj naredim, da se to spremeni.
Nimam ne strahov, ne skrbi, ne veselja, ne nič. Sem povsem brez čustev. Glava se mi je čisto spremenila. Nimam nobene motivacije, želje, vizije, cilja, ni stvari, ki bi me zares veselila. Prej pa sem bila tako radovedna, vse me je zanimalo.
Glavo imam povsem prazno, lahko ure in ure strmim v strop pa sem povsem brez misli. Ni ne teme, ne luči. Vse se mi zdi brez veze. Nič me ne prizadene, nič se me ne dotakne, nobena knjiga mi ne pomaga, ne morem se jokati. Prej sem tako lahko spoznavala ljudi, ohranjala lepe odnose in uživala ob ljudeh, sedaj me odnosi sploh ne zanimajo. Nič, prav nič me ne zanima. Razen tega, kako sebe spet dobiti nazaj. Poizkusila sem že praktično vse - psihoterapija, psihiater, tableti, bioenergija, parapsiholog, masaže, razni zdravilci, akupunktura, sprehodi, narava, pes, šport, prehrana, delo, hipnoza, meditacija - to sploh ne morem - lahko sem povsem brez misli, vendar ni čustev, ni energije. Nič mi ne pomaga. Čisto nič. Sploh ne vem kako to moje bistvo - mojo glavo - sebe dobiti nazaj. Edini izhod, ki ga trenutno vidim je samomor, pa vem da to ni rešitev. Nimam pojma kaj se mi je zgodilo in ne vem več kaj naj naredim.
Na koga naj se še obrnem, kaj še naj poizkusim? Morda pa ima kdo kakšno idejo, ki mi pomaga. Hvala že vnaprej.
Meni tukaj izstopa par stvari...gledano od sedanjosti v preteklost...
-psihiatri, tablete...kar lahko vodi do tega kar je omenil glas...
-smrt babice oz. nek dogodek v preteklosti...tujaj so v igri nekateri vzorci ala "ne bom več čustveno čutil, ipd"...skratka človek se sam zapre pred nekaj ali nečim...ponavadi je to zato da ne čuti velike bolečine...to je ponavadi ob izgubi kakšnega bližnjega, nekoga ki ga je imel zelo rad, je bil navezan...
-temne sile, črna magija in "črni prijateljčki" (demončki)...ta del mi je najbolj nerazumljiv...Kot da ni vse iz tega življenja. Zaokroženo bi rekel, da je pola- pola...pol iz tega pol iz preteklosti...
Če gledam iz tega stališča potem so mi je nekatere stvari nelogične, tudi če bi kdo tretji kaj "nabacio" v tem lifeu, vklučno s hodžami, zdravilci, itd...Torej bi bilo zanimivo slišati s čim se je oseba ukvarjala v tistem času. Stvari iz preteklosti se ponavadi sprožijo z delom na sebi, meditacijami, delo z energijami, regresije, ipd.
Ampak tudi če se človek ukvarja s tem ponavadi ni glih takih "ekstremov" do določene točke. Zato je v takih primerih dobro preveriti razvojno stopnjo duše. In potem znajo stvari dobiti smisel. Na kratko povedano za res globinske vzroke je treba gledati v tisti smeri kot je nakazala iknee+ kar je omenjeno v tej alineji...
Pomaga lahko vse kar pomaga razreševati to kar je nakazano zgoraj- vse tri alineje...in s tem naj bi se zgoraj omenjeni človečki (z rdečo) ukvarjali...torej se pojavi vprašanje zakaj so bili tako malo uspešni (samo 20%)...Lahko povem samo da je zadnja alineja zelo jeba...zakaj...je bilo pa že nakazano v neki drugi temi...
