Najbrž ne spada sem..vseeno na nek način pa mogoče..
Mojega deda so med vojno zaprli..imel je srečo, da jim je zbežal, ker je bil na listi za likvidacijo..
Po skoraj šestdesetih letih !!!! pride nekdo od tistih, ki so ga mučilli in zaprli po opravičilo k njegovi hčeri..
Zakaj to pišem?? Zato, ker sam sebi me moreš ubežati..Vsa zaslepljenost, vsa prepričanja, ki vodijo
k nasilju, enkrat potrkajo na vest. Tudi vsi tisti, vso tisto srakovje, ki danes, včeraj..in ki imajo
namen osiromašiti, poteptati dostojanstvo ljudi, od katerih so bili izvoljeni, imajo vest. Mogoče
zdaj zgleda, da je ni....vseeno je. Nekje v njih. V različnih obdobjih življenja imamo različne prioritete..
od študija, učenja...kariere..do let, ko se začnemo zavedat, da tole ..eno izmed mnogih življenj..
ni večno. In vsaj po mojem spoznanje...da je nekdo..lahko samo eden..trpel zaradi tebe/mene..
ni enostavno..Je mračna senca, ki ne da miru. In najbrž je najhujša bolečina zavedati se,
da vsega skupaj ni bilo vredno. Ko hodiš po drugih..hodiš najprej po sebi..
Ja Viyola...se strinjam s tem kar si povedala....
Dostikrat v življenju sem tudi sama srečala in doživela kaj krivičnega...in veliko sem se ukvarjala tudi s tem...kaj občuti tisti človek , ki ti je to povzročil....
V bistvu...me kdaj celo kdo od bližnjih ni zastopil...zakaj biti prizanesljiv do nekoga...ki je bil očiten v svoji hudobiji....
V bistvu človek lahko zlahka odpusti...ko začne razumevati globje vzroke...
Takrat vidiš otroka tudi v nekom , ki je lahko morilec....
Sam veš...že po naravi nisem zamerljiva....in potem nekdo, ki je lahko nekakšen sociopat zelo hitro izkoristi takšno lastnost človeka...
In da tile politični sociopati sedaj želijo izkoristit ravno to zrelo lastnost človeka- dopuščanje in odpuščanje....to me pa res skrbi ...
Istočasno pa se zavedam, da samo skrb ali žalost ne spremeni razmer...Vedno je za takšnim čustvom tudi naravno zdrava želja po preživetju...
In tej je potrebno slediti....iti v akcijo.
Kadar se masovno razširijo takšne negativne energije kot so sedaj in zavladajo širšemu prostoru v vseh porah družbe...je pa čas , da se vprašamo kaj delamo tudi sami narobe , da to dovolimo.
...Napr. tvoj otrok se pridruži skupini v kateri nekoga okradejo..Če se ti zlaže, ko želiš natančnejše pojasnilo...verjetno sočutje pri tem kar mu boš želela sporočiti ne bo edini starševski odgovor...
Prav gotovo boš napela vse moči in akcijo, da boš v bodoče lahko preprečila podobna dejanja in se potrudila , da mu razložiš boljša, pravičnejša pravila za življenje...
Tako je pa tudi z ostalimi medsebojnimi odnosi v vseh družbenih skupinah..
Nič nisi naredil s tem , če samo razumeš...pustiš pa zlu, da se širi....da obvlada prostor.
Ker potem si soodgovoren za vse kar te obkroža...
Enako si kriv, če stojiš pred vrati in paziš na tiste, ki kradejo...
V meni ni nobene želje ... maščevalnosti po tem ...niti me ne zanima ali bo napr. en Janša zato kdaj v nekem segmentu življenja trpel...
Jasno mi je, da bo...če že ne...V bistvu gre samo za to, da se se mi zdi prav, da se neka kriminalna dejanja prepreči, obsodi...S tem v družbi vlada red in pravica.
Najbolj pomembno je v bistvu to, da se ne prepustimo nekomu, ki ni zdrav v svoji nameri...in ne zapravljamo zaradi takega koristoljubneža svojega življenja.
To je pogubno in uničevalno za vse...nekakšen otopeli mazohizem.
Ampak, če se vrnem na politiko sedaj....v tem trenutku se počutim odgovorno pri tem , da tisto kar je rakavo odstranimo...
(Če sem kot posameznik prepoznala bolezen....se ne morem delati , da je ni in da bo kar tako sama od sebe poniknila..ali da bo kdo drug namesto mene spremenil stil življenja...ali da me bo pozdravilo samo razumevanje zakaj so g. politiki postali tako neodgovorni, mafijozni....do vseh državljanov)
V bistvu se mi zdi zdaj pomembno, da ujamemo fazo...ko se zavemo, da je tisto negativno okrog nas že tako močno, da se tega več ne sme prenašati...
Poleg razumevanja...čutim tudi soodgovornost in nujo, da se odzovem...in skupaj z drugimi somišljeniki združim karkoli za boljši danes...
Jutri pa itak zahteva vedno znova neko budnost...in po izkušnjah bi se morali naučiti , da se na lovorikah ne sme zaspati.
Predvsem tukaj potem jaz vidim tisto delo na sebi...da se zgodovina , ko izboljšamo pogoje, ne ponavlja v tistih negativnih človeških lastnostih.... da kaj zrastemo in dozorimo tudi v praksi in ne samo v teoriji po tem ali onem avtorju.
Ampak najprej je potrebno izboljšati in spremeniti pogoje....
Če premisliš pa je v tem trenutku energija vesolja ravno v tem....kliče po odgovornosti in priliki, da se upremo razraščenemu zlu....in upamo na najboljše....
A nam v bistvu preostane kaj drugega kot akcija...selekcija...budnost ...prizadevanje ?