72 komentarjev na to temo

[Cookie]

Pozabla povedat, da uporabljam solni cvet iz Sečoveljskih solin - je ful groba sol (veliki kristalčki), pa zdi se mi, vsaj tko na prvi okus, da je manj slana od te navadne (jodirane) morske soli. A je to možno?

Kje se nabavjo, za kakšno ceno mlinčki za sol? A bi se dal solni cvet drobit kar v možnarčku? Verjetno ja, sam iz kamna bi mogu bit. ah, bom rajš kr možnarček nabavla.

[Marsa]

stane pravi da je lesen dbest (mamo vec tem o soli)

[Robida]

Saj, ko hodiš po trgovinah je toliko lepih stvari, lepo reklamiranih, lepo zavitih.... Sem prišla do tega, da je najbolje kupovati surovine in potem sam pripraviti doma. No vsi vemo da je zelenjava in sadje tudi škropljeno, pa vendar. Veliko tem E-jem se da izognit na ta način. V vsakem primeru bomo dobili vase kaj škodljivih stvari, vendar kljub vsemu pa manj na ta način.

[Cookie]

Ja, če pa Stane tko pravi....mora bit pa res dbest
Sploh pa mislm, da so celo cenejši, kt uni iz kamna, keramike (mislm, da so iz keramike). Pa nekak lepši, toplejši zgledajo.

Viš, to pa nism vedla, da so sol lahk tare kr v lesenm možnarčku. Sm mislila, da je tak sam za orehe ipd.oreščke. A pa v lesenem se lahk tar tut zelišča, al mora bit za zelišča kater drug (zarad vonja sprašujem, vsi vemo, da lesena dila na kateri režemo čebulo ipd. čez neki cajta dobi tak zporn vonj, k se zažre v hrano, ki jo pripravljamo na taki dili)?

[Marsa]

ja, jaz sem si za zelisca ubodla druzga... ceprav nic narobe ce bi sol vonjala po rozmarinu (cebule pa najbrz nous not tlacla pa pasirala )

[Cookie]

<{POST_SNAPBACK}>ja, jaz sem si za zelisca ubodla druzga... ceprav nic narobe ce bi sol vonjala po rozmarinu (cebule pa najbrz nous not tlacla pa pasirala )

Kva pa veš, kdaj me lahka kaka luda ideja prime

Nikol ne rec nikol

[free]

jst se milke izogibam kolk je le mozno.
dandanes dobis 'boljse' cokolade v specializiranih stacunah in tudi ze merkatorju.
---------

Zanimivo, mene ponavadi peče grlo, ko jem Milko. (če ste že omenjali raka na grlu) Amoak not so 322, 422 - oba nenevarna , in 500. Kako nenevarni, če me peče?

[free]

sej jih ne ponavad ce pa ze mam na izbiro pa samo kako malo cokoladico ali pa lindt.
rad imam tudi marcipanove mmmmmmm
sicer sm si reku da cim manj tega sranja.
mam frendico, ej vegetarijance tudi.. in je bila slabokrvna. najprej je prenehala z uzivnajem vseh sladkih zadev. beli sladkor crtan. potem se dodatno zelezo - melaso, ki je tudi sladka, saj je iz sladkornega trsa, pa se kako algo, spirulino in vec sadja in tudi vec tofuja. kmalu je bila kri na ravni normale.

cokolda je sicer v malih kolicinah zdrava. seveda je spet odvisno ali je kakav pridelan biolosko ali ne. in spet, cokolada gre skozirazne procese obdelave, kuhanje, stroji, pakiranje, transport... seveda se mnogo tistega kar je se ostalo kvalitetnega izgubi.

no, pa da ne ponavljam spet stare zgodbe, gre pac zato, kakor pri vsej hrani, ki je mrtva; da moramo sami vloziti energijo, da jo najprej ozivimo in sel potem dobimo iz nje kar je se ostalo.
cokolada je zame redek posladek.
veckrat pa pri ljudeh igra vlogo, ki je povezana z razlicnimi custvenimi stanji.
sladkor pac.

sladoled pa sm ze pred poletjem itak nehu jest, ker je sam svinjarija not.
pa se nkol se nism dobr pocutu, ce sm velik sladoleda pojedu, da o prebavi niti ne govorim.

[Sebastjan]

no, pa da ne ponavljam spet stare zgodbe, gre pac zato, kakor pri vsej hrani, ki je mrtva; da moramo sami vloziti energijo, da jo najprej ozivimo in sel potem dobimo iz nje kar je se ostalo.
cokolada je zame redek posladek.
veckrat pa pri ljudeh igra vlogo, ki je povezana z razlicnimi custvenimi stanji.
sladkor pac.

sladoled pa sm ze pred poletjem itak nehu jest, ker je sam svinjarija not.
pa se nkol se nism dobr pocutu, ce sm velik sladoleda pojedu, da o prebavi niti ne govorim.

Svaka čast, @Free. Jaz takih stvari tudi ne jem že kakšno leto, razen redkih izjem, ko si dam košček česa v usta samo za okus, pa še to mora bit narejeno iz strani mat al pa sestre. Včasih pa samo povoham in je dosti, itak nimam več želje po takih rečeh.

Jaz sem imel pa vedno probleme s pijačo multisolo. Ko sem jo pil, mi je šlo na slabo, včasih tud po frucu. Pa sem mislil, da sem jaz čuden...

Komercialni mlečni sladoled je pa (zelo) škodljiv, se strinjam. To je napisal tudi dr. H. Bieler v knjigi, ki je trenutno nimam pri roki, da bi prepisal. Njegova izjava je, da bi ga morali prepovedati! Ne spomnim se več dobro, kaj je v knjigi pisalo, bom morda nekoč dopisal... S takim sladoledom se lahko zelo zastrupiš!

Ljudje ponavadi ne verjamemo, da je kaj škodljivo, ker nismo pozorni oz. ne prepoznavamo raznih simptomov, ker je sladoled pač sladoled in ni važno, če nam še tako škodi! Pa nisem noben paranoik, res, čeprav tako izpade.

[Sebastjan]

@Sstane, lahko bi brezplačne promocijske pakete uvedel

[free]

Natrijev glutaminat (MSG) – Glutaminska kislina

Natrijev glutaminat (MSG, engl. Mono Sodium Glutaminat) se skriva za mnogimi imeni
dodatkov, ki jih proizvajalci predelane hrane dodajajo v svoje prehranske izdelke, da bi jih
ljudje rajši jedli.


Zgodovina

C eprav so za izboljšanje okusa ekstrakt alg na vzhodu uporabljali že ve c kot tiso c let, so šele
leta 1908 dognali, da je za prijeten okus odgovorna glutaminska kislina. Leta 1910 so jo za c eli
industrijsko pridelovati. Do leta 1956 je bila pridelava po c asna in draga. Ko pa so jo Japonci
leta 1956 za c eli pridelovati s pomo c jo bakterijske fermentacije, se je njen pohod v prehransko
industrijo zares za c el. Zelo hitro je postala prvi dodatek prehranske industrije.
Prvi dokaz o možganskih poškodbah, ki jih provzro c a MSG, je bil objavljen že leta 1957
(Lucas, D.R. and Newhouse, J. P. The toxic effect of sodium-L-glutamate on the inner layers
of the retina. AMA Arch Ophthalmol 58: 193-201, 1957); prve raziskave in poro c ila o
škodljivosti te kisline so bile objavljene leta 1968 (Kwok, R.H.M. The Chinese restaurant
syndrome. Letter to the editor. N Engl J Med 278: 796, 1968); prvi izsledki o debelosti in
drugih škodljivih posledicah uživanja MSGja pa so prišli v javnost leta 1969 (Olney, J.W.
Brain lesions, obesity, and other disturbances in mice treated with monosodium glutamate.
Science. 164: 719-721, 1969).

Škodljivost

Predelana hrana z dodanim MSGjem je dokazano vzrok za naslednje bolezni in zdravstvene
težave: raznorazni kožni izpuš c aji, astma, možganske poškodbe, zmanjšana sposobnost
u c enja, motnje pri delovanju endokrinih žlez, telesna odvisnost, možganska kap, epilepsija,
shizofrenija, strah, depresije, degenerativne nepravilnosti kot je ALS, Parkinsonova bolezen
in Alzheimerjeva bolezen..Glutaminska kislina v dolo c enih okoliš c inah deluje kot
nevrotoksin, povzro c a nevronske degeneracije in celi c no smrt. Že ve c desetletij je dokazano,
da MSG povzro c a debelost in telesno odvisnost. V ve c kot 100 razli c nih znanstvenih študijah
po svetu so znanstveniki poredili miši na ta na c in, da so jim vbrizgali MSG. C e pogledamo
miši v naravi, ne najdemo nobene, ki bi bila debela. MSG pri miših pove c a koli c ino insulina,
ki ga proizvaja trebušna slinavka za trikrat - zato se miši za c nejo rediti. Kaj pa ljudje?
Evropska unija je pred kratkim objavila izsledke, da je zmeraj ve c ljudi debelih in da ima
zmeraj ve c ljudi sladkorno bolezen. Uživanje hrane obogatene z MSGjem je ena glavnih
vzro c nih povezav.
MSG se nahaja v skoraj vsaki predelani hrani. Tam, kjer ga ne moremo najti, se skriva za
drugimi imeni, npr HVP ( hidroliziran rastlinski protein). Pri vsaki predelani hrani moramo
paziti tudi na izjave, kot je npr. naravna aroma, dodan okus…Tu se tudi skriva MSG. MSG je
predvsem v hrani, ki jo otroci najraje jedo. Pa ne da so otroci zaradi tega zmeraj bolj debeli?!.
Preverite npr. c ips, skoraj v vsakem je dodan MSG. In kako radi ga jedo otroci.
Zakaj ga proizvajalci tako radi dodajajo predelani hrani? Odgovor je preprost. MSG v telesu
proizvaja podobno odvosnost, kot to delajo raznorazne droge in posledi c no ljudje tako hrano
rajše jedo. Skratka, ko gremo mimo polic s hrano, bomo raje izbrali hrano, ki nam tako prija
in tekne---in to je skoraj zmeraj tista, ki ima dodan MSG. Zopet poglejte pakirano hrano,
nizkomaš c obne solatne prelive, konzervirane juhe,..in c e že vi ne, bodo vaši otroci takoj šli k
polici s c ipsom. Poglejte verige s hitro prehrano. V skoraj vseh izdelkih je MSG. In zakaj ni
MSG prepovedan? Zato ker ga FDA (Federal Drug Administration) ni nikoli prepovedala,
c eprav je bilo v zadnjih 30 letih objavljenih ogromno študij, ki govorijo o škodljivosti,
odvisnosti in debelosti, ki jih povzro c a prav MSG. In zakaj ga ni? Zato ker je mo c an lobi
prozvajalcev hrane tako zahteval. In mi vsi radi zobamo to hrano in se veselo debelimo, pri
tem zelo uživamo ter nekako ne moremo nehati jesti npr. c ipsa, ko ga enkrat odpremo in je na
mizi. Poizkusite npr. CHIO CHIPS ( +20% gratis), ki ga dobite v vseh trgovskih centrih.
Izvrsten okus. Ne moreš ga nehati jesti. Poglejte kaj mu je dodano- seveda tudi MSG. In ta
c ips je samo en izdelek od stotin drugih, ki vsebujejo MSG.

Kaj je MSG?

Glutamin - MSG je tehni c no gledano sol glutaminske kisline. Glutaminska kislina je aminokislina, ki
se v naravi nahaja v rastlinskih in živalskih beljakovinah. Ni esencialna aminokislina, telo jo za svoje
potrebe sâmo proizvaja. Glutaminska kislina naravno nastopa v beljakovinah, kjer je povezana
v dolge verige aminokislin. V naravi nastopa v dveh oblikah L-glutaminska kislina in D-
glutaminska kislina. L-glutaminska kislina vezana v beljakovine ne povzro c a težav. D-
glutaminska kislina pa ne nastopa samostojno v višjih oblikah organizmov. Najdemo jo samo
v nekaterih bakterijah (njihovih celi c nih stenah). D-glutaminska kislina se v telesu ne razgradi
na enak na c in kot L- glutaminska kislina. Encimi, ki skrbijo za razgraditev glutaminske
kisline namre c ne prepoznajo D- oblike in jo ignorirajo.
Glutaminsko kislino, ki samostojno nastopa izven beljakovin, imenujemo prosta glutaminska
kislina. Pridelana glutaminska kislina – MSG poleg L- glutaminske kisline vsebuje tudi D-
glutaminsko kislino, piroglutaminsko kislino in druge škodljive primesi. In ta MSG povzro c a
vse zgoraj naštete bolezni.
Vsaka glutaminska kislina, ki jo umetno (izven telesa) pridobimo kot samostojno
aminokislino in ki jo uporabljamo kot dodatek v prehranski industriji, kozmetiki, zdravilih,
gnojilih, itd, lahko povzro c i razli c ne telesne okvare in bolezni.
MSG nastane, ko s pomo c jo npr. hidrolizacije (raztopitev spojine v vodi) razbijemo
beljakovino na njene sestavne dele - aminokisline - glutaminsko kislino. Postopki
pridobivanja MSGja se delijo na hidrolizo, sintezo in mikrobno fermentacijo.
S hidrolizo presekamo aminokislinske verige in na ta na c in se posamezne aminokisline
osvobodijo in nastopajo samostojno. V postopku hidrolize uporabljajo kisline, encime
(bakterije) in fermentacijo. V postopku hidrolize s pomo c jo hidroklorne (solne) kisline
nastanejo tudi mono in diklorpropanoli, ki so dokazano karcinogeni. Torej povrh vsega
slabega, procesirana glutemi c na kislina - po doma c e MSG - vsebuje tudi kancerogene
spojine (glej Food Chemical News, December 2, 1996. Pp.24-25). Zavedati se moramo, da
procesirana glutaminska kislina ni enaka glutaminski kislini, ki se naravno nahaja v
nepredelani hrani in v c loveškem telesu.

Kaj lahko postorimo?

Predvsem se moramo ozavestiti, da ni vsaka procesirana hrana tudi zdrava, ne kupujmo in ne
uživajmo hrane, ki ima dodan MSG ali njemu podobne izboljševalce okusa. Prepri c ati se
moramo, da jemo zdravju škodljivo hrano, c e ta vsebuje MSG ali podobne dodatke. Še najbolj
neodgovorno in škodljivo pa je, da tako hrano nudimo svojim otrokom.
Splošne informacije o škodljivosti MSGja najdete v knjigi Slow Poisoning of America
(http://www.spofamerica.com) , ki jo je napisal John Erb.
Podrobne informacije se nahajajo na spletni strani http://www.truthinlabeling.org
In c e še ne verjamete o škodljivosti MSGja, si informacije poiš c ite na spletni strani
http://www.pubmed.com, vtipkajte iskalno besedo MSG Obese in dobili boste najmanj 115
medicinskih študij o povezanosti MSGja z debelostjo in diabetesom
In c e še zmeraj ne verjamete, si lahko podobne izsledke preberete celo na spletni strani
proizvajalcev hrane, kjer reklamirajo MSG (http://www.msgfacts..../msgfact12.html).

vir: http://tux.kabi.si/k...on/docs/MSG.pdf

[Mihaelos]

Zdi se mi primerno na tem mestu objaviti tale seznam, ki mi ga je poslal eden od obiskovalcev.
DODATKI ŽIVILOM V PRODAJI
(Klinika za Pediatrijsko onkologijo Duesseldorf)
NENEVARNI DODATKI:

E100, E101, E103, E104, E105, E111, E121, E130, E132, E140, E151, E152, E160, E161, E162, E175, E180, E200, E201, E202, E203, E236, E237, E238, E260, E261, E263, E270, E280, E290, E300, E301, E303, E305, E306, E307, E308, E309, E322, E325, E326, E327, E331, E334, E335, E336, E337, E382, E400, E401, E402, E403, E404, E405, E406, E408, E410, E413, E414, E420, E421, E422, E4s0, E471, E472, E473, E474, E475, E480
SUMLJIVE SNOVI:

E125, E141, E150, E153, E171, E172, E240, E241, E477
NEVARNE SNOVI:

E102, E110, E120, E124
SNOVI ŠKODLJIVE ZDRAVJU:

MOTNJE ČREVESJA - E220, E221, E224, E232

MOTNJE PREBAVE - E338, E339, E340, E341, E450, E461, E463, E465, E466

KOŽNA OBOLENJA - E230, E231, E232, E233

UNIČUJE VITAMIN B12 - E200

POVIŠUJE HOLESTEROL - E320 in E321

DRAŽI ŽIVCE - E311 in E312

POVZROČA VNETJE USTNE VOTLINE - E330

(*E330 je najnevarnejši dodatek in povzroča raka).
Najdemo ga v Schweppes-limona, nekaterih senfih, nekatere brezalkoholne pijače, nekateri siri, gobe v konzervi, meso rakov v konzervi....
DODATKI, KI POVZROČAJO RAKA:

POGLAVITNI: E131, E210, E211, E213, E214, E215, E216, E217, E239

POZOR*: E123 JE ZELO STRUPEN IN V ZDA PREPOVEDAN…

UPORABLJAJTE TA POPIS PRI NAKUPU ALI SI GA NEKJE OBESITE.
GRE ZA VAŠE ZDRAVJE IN ZDRAVJE VAŠIH OTROK.
PREPREČITE UPORABO TEH DODATKOV IN BODITE TUDI SICER PAZLJIVI PRI IZBIRI ŽIVIL.
kUPEC IZBIRA SESTAVINO PROIZVODOV. RAZMIŠLJAJTE O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVJU VAŠIH OTROK!
(*prepis raziskav Klinike za Pediatrično onkologijo - Duesseldorf)

Super, pohvalno, cool!! Moram priznati se mi kar požvižgava ko tole temo prebiram. Bravoooooo Brez pripomb!! He he tole bo pa za 100 let

[Michelle]

Free
Super stvar.

Zadnjič, ko sem bila v tisti restavraciji so bile na jedilniku prav "jedi brez glutamina". Pa nisem tega jedla

[free]

ne stekam... si bla v neki restavraciji, kjer ni blo jedi z glutaminatom in nisi jedla...
sej gor pise, da je skodljiv... torej bi lahk jedla.

[Mihaelos]

Ej baje v Milko mešajo kravjo kri kot barvilo, tko mi je povedal en frend, ki je bil zaposlen v carini.
Ne me tepst, če se bo pol izpostavlo da ni res

Sej med kravaice pa svinsko , tko da to ni nič takega.

No še tole moram povedat, odkar sem prebral tole temo o e - jih, mi roladice, ki sem jih prej veselo kupoval v službi iz avtomata sedaj dišijo smo še po kemikalijah

[kokica]

Ej baje v Milko mešajo kravjo kri kot barvilo, tko mi je povedal en frend, ki je bil zaposlen v carini.

Tole me je pa spomnilo na en dogodek....Smo namreč slišali, da v restavracijah hitre prehrane v sladoled mešajo živalski "loj" in ni ga hudiča kličemo tja, da preverimo iz prve roke....Vse kar smo izvedeli je to, da takšni, ki širijo te informacije niso zaželeni pri njih....E, še vedno ne vem, če je res.....

Ampak, ni pa 2x za rečt, da ne počnejo kaj takšnega...

[Mihaelos]

Tole me je pa spomnilo na en dogodek....Smo namreč slišali, da v restavracijah hitre prehrane v sladoled mešajo živalski "loj" in ni ga hudiča kličemo tja, da preverimo iz prve roke....Vse kar smo izvedeli je to, da takšni, ki širijo te informacije niso zaželeni pri njih....E, še vedno ne vem, če je res.....

Ampak, ni pa 2x za rečt, da ne počnejo kaj takšnega...

Kaj vse še počnejo pa mi ne vemo, recimo ravno sedaj je čas peke krofov. Kol jih bo olje v katerem pečejo krofe pravi čas zamenjalo , no če jih gremo vprašat bodo vsi rekli da pečejo v svežem olju, resnica je pa drugačna

[Trudi]

To se ti samo zdi