...Tud jst neki ne razumem...še zmeraj ne razumem fines glede poteka delavnice...
Kakšne sposobnosti ima tisti, ki vodi to delavnico?
Ali je postavitev družine v naprej vsebinsko določena, tako, da osebe tam točno vedo koga morajo igrati?...
Ali pred pričetkom poveš kaj je tvoj problem in kdo razdeli vloge ljudem, ki so tam?
Ti ljudje vedo koga igrajo vsebinsko ?
Ali se odvija zgodba z besedami ali samo z mimiko ?
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
kaj je tako nanavadnega v sami igri ...da osebo s problemom prepriča , da je prikaz scene pravi odgovor na njeno težavo?
Kakšne izkušnje koga...kakšna bolj osebna razlaga in primer?
za razlagat kak primer... bi mogu napisat tko dolg post, kot je tvoj povprečni, kar seweda ne bom
zate velja isto, da bi blo najbolš, da greš pogledat, če te zanima.
bom čist na hitr moj pogled, čeprou sem use že 1x napisu.
kdor vodi delavnico, mora znati ustvariti primerno energetsko polje in potem z znanjem in izkušnjami voditi stvar, da se čim globlje pride do problema.
primer:
nekdo igra eno žensko (npr. postavljalčevo mater)... in ta ženska joće in gleda v tla... voditelj mora to opaziti in na mesto, kamor gleda ta ženska, naknadno postaviti še enega igralca. zakaj? ker je popolnoma možno, da ženska nekoga objokuje. velikokrat je to splavljen ali nerojen otrok, za katerega niti tisti, ki to postavitev postavlja ni vedel. kasneje se lahko izkaže, da je ta ženska res splavila in mogoče na željo moža in ji je bilo žal in možu nikoli ni odpustila. to pojasni vedenje te ženske v real lifu, ki ga postavljalec do takrat ni vedel, ko pa to izve, začenja to žensko razumeti in spremeni odnos do nje in posledično se njun odnos izboljša, ker je ne obsoja več, ampak razume in sočustvuje z njo.
takih primerov in še bolj presenetljivih je kolkor češ.
vsebinsko je določena, ker postavljalec nakaže, kaj bi rad razrešil. se pa velikokrat sproti med postavitvijo precej zaide, ker se sproti kažejo nepričakovane stvari.
oseba načeloma ve (ni pa nujno-odvisno od voditelja in pristopa), koga igra, ampak o tej osebi, katero igra, ne ve prav nič.
vloge npr. določa škufca, pri trtniku pa postavljalec sam. za druge ne vem.
zgodba se izvaja brez besed. je pa ponavadi veliko joka, tudi smeha... ampak mimika je zelo zgovorna.