30 komentarjev na to temo

[Andreja Anda Jagodič]

PREDSTAVLJAJTE si, da bežite pred zlobnim sovražnikom. Veliko močnejši in hitrejši je od vas. Veste, da je neusmiljen, saj ste videli, kako je umoril nekaj vaših prijateljev. Naj si še tako prizadevate, da bi mu ušli, se vam vedno bolj približuje. Vse je videti brezupno. Vendar se ob vas nenadoma pojavi rešitelj. Je daleč močnejši od vašega sovražnika in vam obljubi pomoč. Kakšno olajšanje!

2 V nekem smislu vas res preganja takšen sovražnik – vsakega od nas. Kot smo spoznali v prejšnjem poglavju, je smrt v Bibliji opisana kot sovražnik. Nihče od nas ji ne more ubežati ali se ji postaviti po robu. Večina od nas je že doživela, da se je ta sovražnik polastil življenja koga, ki smo ga imeli radi. Vendar je Jehova precej močnejši od smrti. Je ljubeč Rešitelj in je že pokazal, da tega sovražnika lahko premaga. In obljubil je, da ga bo uničil enkrat za vselej. Biblija uči: »Zadnji sovražnik, ki bo uničen, pa bo smrt.« (1. Korinčanom 15:26) To je zares dobra novica!

 3 Sedaj si pobliže oglejmo, kako ta sovražnik, smrt, vpliva na nas, ko si za žrtev izbere koga od naših bližnjih. To nam bo pomagalo razumeti nekaj, kar nas bo razveselilo. Jehova namreč obljublja, da bodo mrtvi znova živeli. (Izaija 26:19) Obujeni bodo od mrtvih. To je upanje na vstajenje.

4 Ali vam je smrt vzela koga, ki ste ga imeli radi? Bolečina, žalost in občutki nemoči se morda zdijo neznosni. V takih trenutkih moramo tolažbo poiskati v Božji Besedi. (2. Korinčanom 1:3, 4) Biblija nam pomaga razumeti, kako se ob smrti počutita Jehova in Jezus. Jezus, ki je bil popoln odsev svojega Očeta, je vedel, kako boleče je, ko ti nekdo umre. (Janez 14:9) Kadar je bil v Jeruzalemu, je obiskal tudi Lazarja ter njegovi sestri Marijo in Marto. Ti so namreč živeli v bližnji Betaniji. Postali so tesni prijatelji. V Bibliji piše: »Jezus pa je Marto, njeno sestro in Lazarja ljubil.« (Janez 11:5) Vendar je Lazar, kot smo spoznali v prejšnjem poglavju, umrl.

5 Kako se je Jezus počutil, ko je izgubil svojega prijatelja? Iz pripovedi izvemo, da se je pridružil Lazarjevim sorodnikom in prijateljem, ko so zaradi te izgube žalovali. Ko jih je videl, je bil močno ganjen. »Iz dna srca [je] zavzdihnil in se vznemiril.« Pripoved nadaljuje: »Jezus se je razjokal.« (Janez 11:33, 35) Ali je Jezus s svojim žalovanjem pokazal, da nima nobenega upanja? Sploh ne. Pravzaprav je vedel, da se bo zgodilo nekaj čudovitega.  (Janez 11:3, 4) Toda kljub temu je občutil bolečino in žalost, ki ju s seboj prinese smrt.

6 To, da je bil Jezus žalosten, je za nas v nekem smislu spodbudno. Pokaže nam, da Jezus in njegov Oče, Jehova, smrt sovražita. Vendar se je Bog Jehova s tem sovražnikom sposoben spopasti in ga premagati! Poglejmo si, kaj je Jezus z Božjo močjo naredil.
7 Lazarja so pokopali v neki jami, zato je Jezus prosil, naj odmaknejo kamen, ki je bil pred njenim vhodom. Marta je ugovarjala, saj je Lazarjevo truplo po štirih dneh gotovo že začelo razpadati. (Janez 11:39) Ali je s človeškega vidika sploh obstajalo kakšno upanje?

8 Kamen so odmaknili in Jezus je z močnim glasom zavpil: »Lazar, pridi ven!« Kaj se je zgodilo? »Umrli je prišel ven.« (Janez 11:43, 44) Ali si lahko predstavljate, kako veseli so bili ljudje, ki so to videli? Najsi je bil Lazar njihov brat, sorodnik, prijatelj ali pa sosed, so vedeli, da je umrl. Sedaj pa je bil tukaj – ta isti ljubljeni človek je bil znova z njimi. To je bilo gotovo videti skoraj neresnično. Mnogi so Lazarja brez dvoma prisrčno objeli. Kakšna zmaga nad smrtjo!

9 Jezus ni trdil, da je ta osupljivi čudež storil z lastno močjo. Tik preden je poklical Lazarja, je v molitvi jasno pokazal, da je Jehova tisti, ki obuja od mrtvih. (Janez 11:41, 42) Vendar to ni edini primer, ko je Jehova tako uporabil svojo moč. Lazarjevo vstajenje je samo eden od  devetih tovrstnih čudežev, ki so zapisani v Božji Besedi. * Branje in preučevanje takšnih pripovedi nas navdaja z veseljem. Iz njih se naučimo, da Bog ni pristranski, saj so bili obujeni od mrtvih mladi in stari, moški in ženske, Izraelci in Neizraelci. In kakšno veselje je opisano v teh odlomkih! Ko je Jezus na primer od mrtvih obudil neko deklico, sta bila njena starša ‚od velikega navdušenja vsa iz sebe‘. (Marko 5:42) Da, Jehova jima je dal razlog za veselje, ki jima je za vedno ostal v spominu.

10 Seveda so tisti, ki jih je Jezus obudil, čez čas znova umrli. Ali to pomeni, da jih je bilo nesmiselno obuditi od mrtvih? Nikakor ne. Ti biblijski zapisi potrjujejo pomembne resnice in nas navdajajo z upanjem.
11 Biblija uči, da se mrtvi »ničesar ne zavedajo«. Ne živijo in se ne zavedajo sveta okoli sebe. Pripoved o Lazarju to potrjuje. Ali je Lazar, ko je oživel, ljudi navduševal z opisovanjem nebes? Ali pa jih je strašil z grozljivimi zgodbami o ognjenem peklu? Ne. V Bibliji nikjer ne piše, da bi Lazar pripovedoval kaj takega. Tiste štiri dni, ko je bil mrtev, ‚se ni ničesar zavedal‘. (Propovednik 9:5, NW) Lazar je enostavno spal smrtni spanec. (Janez 11:11)

12 Iz pripovedi o Lazarju se tudi naučimo, da je vstajenje nekaj resničnega, in ne zgolj mit. Jezus je Lazarja obudil pred množico očividcev. Celo verski voditelji, ki  so Jezusa sovražili, tega čudeža niso zanikali, temveč so rekli: »Kaj naj storimo, saj ta človek dela veliko znamenj?« (Janez 11:47) Mnogi so obujenega Lazarja prišli pogledat. In tako je v Jezusa začelo verovati še več ljudi. Lazar je bil zanje živ dokaz, da je Jezusa poslal Bog. Ta dokaz je bil tako močan, da so nekateri trdosrčni judovski verski voditelji nameravali umoriti oba, Jezusa in Lazarja. (Janez 11:53; 12:9–11)

13 Ali je nestvarno verjeti v to, da je vstajenje nekaj resničnega? Ne, saj je Jezus učil, da bo prišel čas, ko bodo »vsi, ki so v grobovih,« obujeni. (Janez 5:28) Jehova je Stvarnik vsega živega. Ali je potem težko verjeti, da lahko življenje poustvari? Seveda je veliko odvisno od Jehovovega spomina. Ali si lahko zapomni naše ljubljene, ki so umrli? V vesolju je nešteto bilijonov zvezd, vendar je Bog vsako od njih poimenoval! (Izaija 40:26) Torej si Bog Jehova lahko zapomni vsako podrobnost naših ljubljenih, ki so umrli, in jih je pripravljen obuditi v življenje.
14 Kakšni pa so Jehovovi občutki glede obujanja mrtvih? Biblija uči, da si Jehova mrtve zelo želi obuditi. Zvesti Job je vprašal: »Ko človek umre, ali bo oživel?« Job je govoril o tem, da bo čakal v grobu, dokler ne bo napočil čas, ko se ga bo Bog spomnil. Jehovu je dejal: »Poklical boš in ti bom odgovoril, tožilo se ti bo [hrepenel boš, NW] po delu svojih rok.« (Job 14:13–15, SSP)
15 Samo pomislite! Jehova pravzaprav hrepeni po tem, da bi mrtve obudil v življenje. Ali nam ni toplo pri srcu, ko izvemo, da Jehova tako čuti? Toda kdo bo v tem prihodnjem vstajenju obujen in kje?

16 Iz biblijskih zapisov o vstajenju se veliko naučimo o vstajenju mrtvih v prihodnosti. Ljudje, ki so bili obujeni v življenje prav tukaj na zemlji, so bili znova skupaj s svojimi ljubljenimi. Tudi v prihodnosti bo podobno – a še veliko lepše. Kot smo spoznali v 3. poglavju, je Božji namen, da bo cela zemlja spremenjena v raj. Mrtvi torej ne bodo obujeni v svet, poln vojn, kriminala in bolezni. Imeli bodo priložnost živeti večno na zemlji v mirnem in srečnem okolju.

17 Kdo pa bo vstal od mrtvih? Jezus je rekel, da »bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov [Jezusov] glas in prišli ven«. (Janez 5:28, 29) Podobno piše tudi v Razodetju 20:13: »Morje je dalo mrtve, ki so bili v njem, pa tudi smrt in had sta dala mrtve, ki so bili v njima.« »Had« pomeni splošni grob človeštva. (Glej dodatek na straneh 212–13.) Ta skupni grob bo izpraznjen. Vsi ljudje, ki v njem počivajo in jih je na milijarde, bodo ponovno živeli. Apostol Pavel je rekel: »Bo vstajenje pravičnih in nepravičnih.« (Apostolska dela 24:15) Kaj to pomeni?

18 Med ‚pravične‘ spadajo mnogi, o katerih beremo v Bibliji in so živeli, preden je Jezus prišel na zemljo. Morda ob tem pomislite na Noeta, Abrahama, Saro, Mojzesa, Ruto, Estero in mnoge druge. Nekateri od teh vernih moških in žensk so omenjeni v 11. poglavju pisma Hebrejcem. Vendar med ‚pravične‘ spadajo tudi Jehovovi služabniki, ki umrejo v našem času. Zaradi upanja na vstajenje smo lahko osvobojeni vsakršnega strahu pred smrtjo. (Hebrejcem 2:15)
 19 Kaj pa bo z vsemi tistimi, ki niso služili Jehovu oziroma ga ubogali, ker zanj niso nikoli slišali? Te milijarde »nepravičnih« ne bodo pozabljene. Tudi oni bodo obujeni in bodo imeli na voljo dovolj časa, da bodo lahko spoznali pravega Boga in mu služili. V obdobju, ki bo trajalo tisoč let, bodo mrtvi obujeni in bodo dobili priložnost, da se zvestim ljudem na zemlji pridružijo pri služenju Jehovu. To bo čudovito obdobje. Biblija ga imenuje sodni dan. *
20 Ali to pomeni, da bo obujen vsak človek, ki je kdaj živel na zemlji? Ne. V Bibliji piše, da so nekateri mrtvi ljudje v ‚geheni‘. (Luka 12:5) Gehena je ime dobila po smetišču, ki je ležalo zunaj staroveškega Jeruzalema. Tam so sežigali trupla in smeti. Mrtve, ki so jih vrgli na to smetišče, so Judje imeli za nevredne pokopa in vstajenja. Gehena tako ustrezno predstavlja trajno uničenje. Čeprav bo Jezus imel svojo vlogo pri sojenju živih in mrtvih, je končni sodnik Jehova. (Apostolska dela 10:42) Nikoli ne bo obudil tistih, za katere sodi, da so hudobni in da se ne želijo spremeniti.
21 Biblija omenja še eno vrsto vstajenja, pri katerem je človek obujen v nebesa kot duhovno bitje. (Razodetje 20:6) V Bibliji je zapisan samo en zgled tovrstnega vstajenja – vstajenje Jezusa Kristusa.
22 Zatem ko so Jezusa kot človeka usmrtili, Jehova ni dovolil, da bi njegov zvesti Sin ostal v grobu. (Psalm 16:10; Apostolska dela 13:34, 35) Bog ga je obudil, vendar  ne kot človeka. Apostol Peter pojasnjuje, da je bil Kristus »usmrčen v mesu, oživljen pa v duhu«. (1. Petrovo 3:18) To je bil resnično velik čudež. Jezus je ponovno postal mogočno duhovno bitje! (1. Korinčanom 15:3–6) Bil je prvi, ki je bil obujen na ta veličastni način. (Janez 3:13) Vendar pa ni bil zadnji.
23 Jezus je vedel, da se bo kmalu vrnil v nebesa, zato je svojim zvestim sledilcem povedal, da jim bo tam ‚pripravil prostor‘. (Janez 14:2) Za tiste, ki gredo v nebesa, je rekel, da so njegova »mala čreda«. (Luka 12:32) Koliko članov pa bo v tej sorazmerno majhni skupini zvestih kristjanov? Apostol Janez je v Razodetju 14:1 rekel: »Videl [sem], in glej: na gori Sion je stalo Jagnje [Jezus Kristus], z njim pa sto štiriinštirideset tisoč tistih, ki so imeli na čelu napisano njegovo ime in ime njegovega Očeta.«
24 Teh 144.000 kristjanov, med katerimi so tudi Jezusovi zvesti apostoli, je obujenih v življenje v nebesih. In kdaj naj bi bili obujeni? Apostol Pavel je napisal, da naj bi se to zgodilo med Kristusovo navzočnostjo. (1. Korinčanom 15:23) V 9. poglavju boste spoznali, da mi danes živimo v tem času. Torej so tisti maloštevilni, kar jih je še ostalo od 144.000 in ki umrejo v našem času, takoj obujeni v nebeško življenje. (1. Korinčanom 15:51–55) Veliki večini človeštva pa se obeta, da bo v prihodnosti obujena v življenje na rajski zemlji.
25 Da, Jehova bo našega sovražnika, smrt, zares odstranil, in to za vse večne čase! (Izaija 25:8) Vendar se morda sprašujete: ‚Kaj bodo tisti, ki so obujeni v nebesa, tam delali?‘ Postali bodo del sijajne kraljestvene vlade v nebesih.

[mayita]

Oprostiete andrea ampak tukaj pa trosite laži da se kar kadi,A ste vi sploh hkdaj prebrali resnično sveto pismo oziroma biblijo jaz kar tukaj navajate nisem nikjer zasledila.To so neki ameriški prevodi ki so prirejeni in to tako otročje,da ne morem verjeti....

stražni stolp se tiska originalno kje

pa dejte no se malo zamislit

[Andreja Anda Jagodič]

Oprostiete andrea ampak tukaj pa trosite laži da se kar kadi,A ste vi sploh hkdaj prebrali resnično sveto pismo oziroma biblijo jaz kar tukaj navajate nisem nikjer zasledila.To so neki ameriški prevodi ki so prirejeni in to tako otročje,da ne morem verjeti....
stražni stolp se tiska originalno kje
pa dejte no se malo zamislit

Sveto pismo odgovarja
Sveto pismo sámo pojasnjuje, kaj je potrebno, da bi ga razumeli. Ne glede na vašo preteklost Božje sporočilo iz Svetega pisma ni pretežko za vas niti ni daleč od vas. (5. Mojzesova 30:11)

Za razumevanje Svetega pisma je potrebno:
Imeti pravo stališče. Biblijo sprejmite kot Božjo besedo. Bodite ponižni, saj Bog ošabnim nasprotuje. (1. Tesaloničanom 2:13; Jakob 4:6) Toda ne verjemite vsega kar na slepo – Bog želi, da uporabite svoj »razum«. (Rimljanom 12:1, 2)
Moliti za modrost. »Ne zanašaj se na svojo razumnost,« pravi Sveto pismo v Pregovorih 3:5. Raje prosite Boga za modrost, da bi razumeli Sveto pismo. (Jakob 1:5)
Redno preučevati. Preučevanje Svetega pisma vam bo veliko bolj koristilo, če boste to počeli redno, ne pa samo kdaj pa kdaj. (Jozue 1:8)
Preučevati po temah. Učinkovit način za spoznavanje svetopisemskih naukov je, da raziščete, kaj Sveto pismo pravi o določeni temi ali stvari. Pričnite z »osnovami o Kristusu«, če temu lahko tako rečemo, in nato preidite »k zrelejšemu (globljemu) nauku«. (Hebrejcem 6:1, 2, Easy-to-Read Version) Ugotovili boste, da lahko biblijske vrstice med seboj primerjate in da različne vrstice Svetega pisma pojasnjujejo druga drugo, in to velja celo za »težko razumljive« vrstice. (2. Petrovo 3:16)
Prositi druge za pomoč. Sveto pismo nas spodbuja, naj sprejmemo pomoč tistih, ki ga razumejo. (Apostolska dela 8:30, 31) Jehovove priče ponujajo brezplačen program spoznavanja Svetega pisma. Prav kakor zgodnji kristjani na podlagi svetopisemskih vrstic pomagajo drugim spoznati, kaj Biblija v resnici uči. (Apostolska dela 17:2, 3)
Kaj ni potrebno:
Imeti visoko inteligenco ali izobrazbo. Dvanajsteri Jezusovi apostoli so v očeh nekaterih veljali za neizobražene in preproste ljudi, vendar so kljub temu razumeli Svete spise in o njih poučevali druge. (Apostolska dela 4:13)
Imeti denar. O tem, kaj Sveto pismo uči, se lahko poučujete brezplačno. Jezus je svojim učencem rekel: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« (Matej 10:8)

[Andreja Anda Jagodič]

Ali je Sveto pismo Božja Beseda?

»Celotni Sveti spisi so navdihnjeni od Boga in koristni za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti, da bi bil Božji človek povsem primeren, popolnoma usposobljen za vsako dobro delo.« (2. TIMOTEJU 3:16, 17)

KAKO krepka izjava apostola Pavla glede neprekosljive vrednosti Svetega pisma oziroma Biblije! Seveda je imel v mislih tisti del Biblije, ki mu je bil takrat na voljo – spise, ki jim ljudje včasih rečejo Stara zaveza. Toda načeloma imajo njegove besede enako težo glede vseh 66 biblijskih knjig, tudi tistih, ki so jih v prvem stoletju n. št. napisali Jezusovi zvesti učenci.

Ali Sveto pismo spoštujete tako zelo, kakor ga je Pavel? Kaj menite, ali so bili pisci Biblije res navdihnjeni od Boga? Kristjani v prvem stoletju so bili o tem prepričani. To prepričanje se v naslednjih stoletjih ni omajalo. Na primer, John Wycliffe, angleški duhovnik iz 14. stoletja, je na Biblijo gledal kot na »nezmotljivi zakon resnice«. V The New Bible Dictionary glede zgoraj citiranih Pavlovih besed piše, da božansko »navdihnjenje potemtakem jamči za resničnost vsega, kar sporoča Biblija«.

Spreminjajoči se pogledi na Sveto pismo
Vendar je v zadnjem času zaupanje v avtoriteto Svetega pisma splahnelo. »V teoriji,« piše v priročniku The World’s Religions, »vsi kristjani Biblijo [še vedno] sprejemajo kot avtoriteto, namreč kot knjigo, ki jih usmerja pri ravnanju in oblikuje njihove  verske poglede.« V praksi pa to preprosto ne velja več. Biblija je sedaj za mnoge ljudi zgolj plod »nezanesljive človeške tradicije«. Čeprav priznavajo, da so bili biblijski pisci zelo duhovno naravnani možje, jih vidijo le kot zmotljive posameznike, ki so si prizadevali pojasniti globoke duhovne resnice, a jim je manjkalo spoznanja in razsvetljenja, ki ju imamo danes.

V resnici dandanes zelo malo ljudi res dovoli, da Biblija usmerja njihovo mišljenje in ravnanje. Kako pogosto denimo slišite ljudi reči, da so biblijska merila glede morale enostavno zastarela in nepraktična? Mnogi brez slabe vesti razvodenijo biblijske zakone in načela oziroma jih celo popolnoma zavrnejo, kadar jim to pač ustreza. Nekateri, ki pravijo, da so kristjani, gredo predrzno preko tega, kar Sveto pismo govori o nečistovanju, prešuštvu, nepoštenosti in pijančevanju. (1. Korinčanom 6:9, 10)

Zakaj je tako? En razlog je v prvi polovici 20. stoletja razkril arheolog Sir Charles Marston v svoji knjigi The Bible Is True. Dejal je, da so ljudje prehitro in »brez pritoževanja sprejeli marsikatero od domnev sodobnih piscev«, ki so napadli verodostojnost Biblije. Ali to velja še danes? Kako naj bi gledali na mnenja in teorije učenjakov, ki spodkopavajo zaupanje v Sveto pismo?

Ali je Prevod novi svet točen?

Prvi del Prevoda novi svet je izšel leta 1950. Ker se Prevod novi svet * ponekod razlikuje od drugih svetopisemskih prevodov, od samega izida dalje nekateri izražajo svoje mnenje oziroma dvome o njegovi točnosti. Razlogi za takšne razlike so večinoma naslednji:

Verodostojnost virov. Prevod novi svet temelji na najnovejših raziskavah strokovnjakov in najzanesljivejših starodavnih rokopisih. V nasprotju z njim prevod King James Version iz leta 1611 temelji na rokopisih, ki so velikokrat manj točni in ne tako stari kot tisti, ki so jih uporabili pri pripravi Prevoda novi svet.
Zvestoba izvirniku. Pripravljalci Prevoda novi svet si prizadevajo zvesto prenesti prvotno sporočilo, ki ga je navdihnil Bog. (2. Timoteju 3:16) Številni prevajalci Svetega pisma niso zvesti Božjemu sporočilu, ampak raje sledijo človeškim tradicijam – tako so na primer Božje osebno ime Jehova nadomestili z nazivoma, kot sta Gospod in Bog.
Dobesednost prevoda. V nasprotju s parafraziranimi prevodi gre pri Prevodu novi svet za dobeseden prevod besedila, vendar samo do te mere, da je besedilo še naravno oziroma je izvirno sporočilo jasno izraženo. Prevodi, v katerih je prvotno biblijsko besedilo parafrazirano, lahko vsebujejo človeške zamisli ali pa izpuščajo pomembne podrobnosti.
Razlike med Prevodom novi svet in drugimi prevodi
Izpuščene knjige. Katoliška cerkev in vzhodne pravoslavne cerkve imajo v svojih prevodih Svetega pisma knjige, ki jih nekateri imenujejo devterokanonične knjige oziroma apokrifi. Toda teh knjig Judje niso sprejeli v svoj kanon in omembe vredno je, da Sveto pismo pravi, da so bili ravno njim »zaupani Božji sveti izreki«. (Rimljanom 3:1, 2) Zato Prevod novi svet in mnogi drugi sodobni biblijski prevodi upravičeno ne vsebujejo apokrifnih knjig.

Izpuščene vrstice. Prevod novi svet ne vsebuje nekaterih vrstic in besednih zvez, ki se pojavljajo v nekaterih drugih prevodih. Razlog za to je, da v najstarejših razpoložljivih biblijskih rokopisih teh kasneje dodanih odlomkov ni najti. Mnogi sodobni prevodi jih bodisi izpuščajo ali pa priznavajo, da jih ni v najbolj avtoritativnih virih. *


Drugačna ubeseditev. Dobesedni prevodi so včasih nejasni oziroma bralca zavajajo. Na primer, Jezusova izjava iz Mateja 5:3 se pogosto prevaja takole: »Blagor ubogim v duhu.« (SSP, Ekumenska izdaja) Mnogim se zdi dobesedni prevod »ubogi v duhu« težko razumljiv, drugi pa menijo, da je Jezus želel poudariti vrednost ponižnosti ali revščine. Toda bistvo teh Jezusovih besed je, da prava sreča izvira iz zavedanja, da potrebujemo Božje vodstvo. Prevod novi svet točno izrazi pomen Jezusovih besed, saj jih prevaja s »tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb«. (Matej 5:3) *

Kaj pozitivnega so glede Prevoda novi svet povedali učenjaki, ki niso Priče
V pismu z 8. decembra 1950 je ugledni biblijski prevajalec in strokovnjak, Edgar J. Goodspeed, glede Krščanskih grških spisov – prevod novi svet napisal: »Zanima me poslanstvo vaših ljudi in njegova svetovna razsežnost. Prav tako ste me zelo razveselili s svobodnim, jasnim in živahnim prevodom. Kot sem se lahko sam prepričal, razodeva ogromen obseg zdravega, resnega znanja.«

Edgar J. Goodspeed

Profesor Allen Wikgren s Čikaške univerze je navedel Prevod novi svet kot zgled izdaje v sodobnem jeziku, ki se ne opira na druge prevode, ampak pogosto vsebuje »neodvisne prvovrstne prevedke« besedila. (The Interpreter’s Bible, 1. zvezek, stran 99)
Britanski biblijski kritik, Alexander Thomson, je glede Krščanskih grških spisov – prevod novi svet napisal: »Prevod je očitno plod spretnega peresa in bistrega duha, delo strokovnjakov, ki so se trudili, da bi prelili v besede ves pravi pomen grškega besedila, kar ga angleški jezik le more izraziti.« (The Differentiator, april 1952, stran 52)
Avtor Charles Francis Potter je opazil, da je besedilo po njegovem mnenju ponekod nenavadno prevedeno, a je vseeno dejal: »Anonimni prevajalci so najboljše rokopise, tako grške kot hebrejske, nedvomno prevedli s sposobnostjo in pronicljivostjo, ki sta značilni za strokovnjake.« (The Faiths Men Live By, stran 300)
Robert M. McCoy je bil sicer mnenja, da ima Prevod novi svet tako pomanjkljivosti kot odlike, vendar je svojo recenzijo sklenil z besedami: »Prevod Nove zaveze je dokaz, da so v gibanju [med Jehovovimi pričami] učenjaki, ki so se sposobni vešče lotiti mnogih problemov pri prevajanju Biblije.« (Andover Newton Quarterly, januar 1963, stran 31)
Profesor S. MacLean Gilmour, ki se sicer ni strinjal z nekaterimi prevedki v Prevodu novi svet, je vseeno priznal, da so prevajalci »imeli neobičajno dobro poznavanje grščine«. (Andover Newton Quarterly, september 1966, stran 26)
Izredni profesor Thomas N. Winter je v svoji recenziji Prevoda novi svet, objavljenega v Kingdom Interlinear Translation of the Greek Scriptures, napisal: »Prevod anonimnega odbora je povsem sodoben in dosledno točen.« (The Classical Journal, april–maj 1974, stran 376)
Profesor Benjamin Kedar, hebraist iz Izraela, je leta 1989 dejal: »Pri jezikovnih raziskavah v zvezi s hebrejsko Biblijo in njenimi prevodi pogosto segam po angleški izdaji Prevoda novi svet. Pri tem se mi vedno znova potrjuje prepričanje, da je treba v tem delu videti iskren poizkus, da bi se dognalo karseda točno razumevanje besedila.«
Izredni profesor za verske študije, Jason David BeDuhn, je na podlagi svoje analize devetih glavnih angleških prevodov napisal: »[Prevod novi svet] se je izkazal za najtočnejšega od vseh primerjanih.« Čeprav širša javnost in mnogi biblijski strokovnjaki menijo, da se Prevod novi svet razlikuje od drugih prevodov zaradi verske pristranskosti prevajalcev, je BeDuhn dejal: »V večini primerov se [...] razlikuje od drugih prevodov zato, ker je dobeseden, konservativen prevod izvirnih besed novozaveznih piscev in zato bolj točen.« (Truth in Translation, strani 163, 165)

Jehovove priče smo več desetletij uporabljali, tiskali in razdeljevali različne prevode Svetega pisma. Nato pa smo uvideli potrebo po novem prevodu, ki bi ljudem bolje pomagal priti do »točnega spoznanja resnice«, kar Bog želi vsakomur od nas. (1. Timoteju 2:3, 4) Zato smo od leta 1950 začeli v sodobnem jeziku po delih izdajati Sveto pismo Prevod novi svet. Ta prevod je dosleden in točen ter izdan v več kot 120 jezikih.

Potreben je bil lažje razumljiv prevod Svetega pisma. Jeziki se skozi čas spreminjajo in mnogi prevodi vsebujejo nejasne ali zastarele izraze, ki jih je težko razumeti. Poleg tega so bili odkriti točnejši starodavni rokopisi, ki so bližje izvirniku, kar je prispevalo k boljšemu razumevanju svetopisemske hebrejščine, aramejščine in grščine.

Potreben je bil prevod, ki bo zvest temu, kar je dal Bog zapisati. Svetopisemski prevajalci si ne bi smeli drzniti, da bi spreminjali Božje navdihnjene zapise, temveč bi se morali zvesto držati izvirnega besedila. Toda v večini prevodov se ne pojavi Božje ime Jehova.

Potrebno je bilo Sveto pismo, ki bo poveličevalo svojega Avtorja. (2. Samuelova 23:2) V Prevodu novi svet se Jehovovo ime pojavlja kakih 7000-krat, prav kakor to velja za najstarejše svetopisemske rokopise, kot je to prikazano spodaj. (Psalm 83:18) Ta prevod je plod večletnega marljivega raziskovanja in ga je užitek brati, saj jasno izraža Božje misli. Najsibo da imate ta prevod v svojem jeziku ali ne, vas spodbujamo, da bi vam dnevno branje Jehovove Besede prišlo v navado. (Jozue 1:8; Psalm 1:2, 3)

[gold]

tebe treba kresnit, da boš še bolj adijo

[mayita]

A prevoda novi svet pa res nisem prebrala,mogoče mi pride kdaj pod roke da bom vedela o čem govorite.Sama sem velikokrat prebrala stražne stolpe,So se mi dopadli čeprav jaz boga kot ga vi obravnavate nekako ne morem sprejeti, niti tega kar ste prej govorili o duhovih medijih itd....ker to pomeni da je mene obsedel hudič po vaših standrdih....Sama gledam v prihodnost in sama imam izkušne z mrtvimi in verjamite mi, niso bili poslani od hudiča.....