Prizemljenost ?
Človek je bitje svetlobe,kajti rojen je na obsijanem planetu,živi sorazmerno kratek čas,ker svetloba počasi ubija njegovo telo,kot tempirana zažigalna bomba;
Torej, rojen si, kot fizično telo in vse, kar je temu telesu potrebno ima na razpolago.Telo je prirejeno tako ,da v tem času preživi in ,da ga čim manj obremenjujejo razne duhovne zadeve,ker brez duhovnosti tudi preživi.
Vse te telesne sposobnosti so prirejene tako, da videno in zaznano uporabiš za življenje.
Ko pa nisi prizemljen pa pomeni,da si z razno duhovnostjo in filozofijo obremenjuješ možgane,kar pa ne pomeni ,da je z tem kaj narobe če izvira ta duhovnost iz neke logike,če se pa ta duhovnost razvija še iz časov, ko tudi človek še ni imel razvitejših možgan in,da se pri tem nič ni spremenilo že dobrih 2000 let in več,pa nastane problem.
Za človekovo dušo -energijo,ki živi v fizičnem telesu taka duhovnost razvija v nepravilno smer in na koncu se zgodi ,da začneš že videvati tisto,kar si si ustvaril oziroma aktiviral v še ne aktiviranih možganih in posledica temu je da si postal neprizemljen za stvari ki so okoli tebe.
(neprizemljen pomeni,da zavestno hočeš osvojiti neko kvazi duhovnost,ne pa, da živiš v telesu ,ki je narejeno za svetlobna bitja.)
Povejte mi koliko vas je, ki verjamete v življenje po smrti ? -;mislim ,da nihče; Torej je bolje,da ostaneš prizemljen in živiš,do trenutka,ki ti bo spremenil življenje;lahko v tem preskoku ali naslednji reinkarnaciji !