prov vesela sem kam se debata odpira
res
mi dajete misliti eno na eno
Mayan ti tudi
iluzije ja se strinjam
vsekakor mojstrica iluzij
vendar tu govorimo o nečem drugem
glej kaj pa, če navezanost ni to da ti je za nekoga mar, kaj pa če ti je lahko mar za ljudi, te tuki, k so s tabo, konkretni, ne le vse tiste ki jih imaš mentalno pred očmi, pa si vseeno nenavezan... to pomeni, da si lahko brez njih... če moraš iti naprej brez njih, ti je hudo, saj jih imaš rad, vendar jih spustiš, če je tako bolje zanje
mislim da sem brala v knjižici Anthony de Mello: Zavedanje.. neki tazga... nočem tvoje sreče, hočem da si moj ... no zgodba gre nekako tako, da rečeš partnerju, rada bi bila srečna, želim drugače naprej
kaj je sedaj ljubezen
pojdi ljuba, pogrešal te bom, vendar želim, da si srečna
ali je ljubezen
ne it, ne morem živeti brez tebe ( ni mi mar tvoja sreča)
navezanost je tisto, kar me veže na nekoga, me ne pusti iti od njega, kot bi bil zavezanost
in ne tisti mar za človeka in povezanost
po moje seveda
njegove knjige tu nimam, zadnjič sem jo brala enih sedem let nazaj, tako da je to po spominu, vendar pomensko mislim, da nisem zgrešila
bistveno je da zamenjamo navezanost za ljubezen, seveda ljubezen kot mar za drugega
Šaman, pusti vsakmu svoje, meni Budo, njemu Krišno, komu drugemu Kristusa... saj ni treba, da imamo prav... fino je, da smo srečni in v skladu z nami... trenutnimi sposobnostmi... ne optimumom