....eeee....sej te nea srbi menda res ....nism še vse povedala.......
Grem jst z novicami naprej...
Tako so se pogovarjali včeraj;
Najnovejše;
LJ, 5.9.2015; POBUDA STAKNIMO GLAVE....
Objavljamo zapisnik četrtkovega srečanja pobude Staknimo glave v
Stari elektrarni. Zapisnik smo sestavili po najboljših močeh, gotovo smo
tudi kaj spregledali, zato vas prosimo za dopolnitve in popravke.
SESTANEK INICIATIVE STAKNIMO GLAVE
3. september 2015, Stara mestna elektrarna, Ljubljana
sestanek je trajal od 20.00 do 22.45
uvodni nagovor: Nevenka Koprivšek
moderatorka: Alma R. Selimović
zapisničarke: Barbara Kelbl, Marjeta Pogačnik, Tamara Bračič Vidmar in Alma R. Selimović
V uvodnem nagovoru Nevenka razloži, kako je nastala iniciativa, prvi
poziv ob otvoritvi festivala Mladi levi, prvi sestanek med festivalom.
Nuja, da ukrepamo. Želja, da vsi, vključeni v iniciativo prevzamejo
pobudo in aktivno sodelujejo pri akcijah.
Alma predstavi format
srečanja in predlog dnevnega reda. Predstavi dosedanje delo:
organizacije in posameznike, ki so se javili.
1. Poraba
prostovoljnih prispevkov: kam dati denar, ki se je nabral na festivalu
(1428 evrov) in na srečanju. Oblikovati nabor kredibilnih organizacij,
ki zbirajo prispevke (da gre denar v prave roke).
Predlog, da bi se
denar v gotovini dal beguncem zaradi računovodskih pravil ni izvedljiv,
radi bi direktno pomagali, strinjanje o tem, da se denar nameni direktno
beguncem in da sredstva za akcije pobude Stopimo skupaj zberemo sami.
Na koncu srečanja se dogovorimo, da odločitev o zbranem denarju preložimo na prihodnjič.
2. Izjava za javnost, formiranje skupne izjave pobude Staknimo glave
3. Vzpostavitev skupin, predlagane teme:
a) pravno formalni vidiki, pritisk na vlado, legalna vprašanja zbiranje sredstev
c) namestitev in varni koridorji
d) komunikacija in oblikovanje spletne strani (ponudba & povpraševanje)
e) nematerialna podpora (kultura, šport, druženje, učenje jezikov …)
Skupščina potrdi dnevni red.
Špela Razpotnik opozori na shod 9. septembra ob 17.00 na Prešernovem trgu. Kdo ve, kaj več o tem?
Andrej: predstavi shod, informacije dostopne na družabnih omrežjih,
iniciativa prišla iz Antirasistične fronte. Pozove k udeležbi na shodu.
Je pa to le ena od dejavnosti, nujno je, da se oblikujejo druge oblike
solidarnosti in pritiska. Več nivojev, vsak doprinese nekaj. Shod: naj
bo velik, dostojanstven (ena točka srečanja, ki krepi vse ostale). Danes
pa govorimo o oblikah pritiska, ne o shodu.
Prebere se predlog skupin.
Olga: se ponudi za vodenje skupine za komunikacijo oziroma za
povezovanje. Prijatelji so se ponudili, da zastonj naredijo spletno
stran, kjer bi se vzpostavilo srečevališče ponudbe in povpraševanja za
materialne in nematerialne stvari, ki jih potrebujejo begunci.
Urban
pravi, da osebno pozna organizacijo iz Nemčije s podobnim konceptom,
imajo že oblikovan sistem/mušter, bo posredoval kontakte. Največji
problem je na pravni ravni, lokalni ravni, večji del je na osebni ravni,
splet je manjši problem.
Po Evropi se oblikujejo skupine za prenočišča, namestitev, da se osebno srečujejo – tudi to je del spletne platforme.
Postavi se vprašanje, ali so prisotne oz. smo v stiku z organizacijami,
ki se v Sloveniji že ukvarjajo s temi področji in naj se vključijo, ker
imajo izkušnje, da ne odkrivamo tople vode.
Katarina iz PIC
nevladnih organizacij: prejšnji teden so se sestali iz nevladnih
organizacij. Sloga koordinira vse skupine, ki se ukvarjajo s tem - nabor
vseh organizacij nudijo na spletu, vsaka organizacija se
prijavi/odkljuka, kaj počne oz. kaj lahko ponudi. Iniciative, ki niso
del tega, lahko dobijo informacije kdo kaj in kje dela in kaj se
potrebuje – material in prostovoljno delo.
Zala predlaga, da se
naredi nekaj čim bolj preprostega in robustnega, skupino na Facebooku,
ki se postavi hitro in je lahko zelo učinkovita.
Andrej predlaga oblikovanje skupine za medicinsko pomoč.
Marko opozori, da ne poznamo potreb človeka, ki pride na tak nov teren.
Kako lahko izvemo, kaj sploh potrebujejo? Potrebna bi bila neka skupina
za organizacijo prostega časa. Alma pojasni, da je to mišljeno s
skupino za nematerialno pomoč. Marko da pobudo tudi, da se pripravi
seznam točk, na katerih begunci lahko pridejo do interneta.
Nekdo
izpostavi: Ali sploh poznamo begunce? Zakaj je obljubljena dežela
Nemčija? Kakšno bazo prostovoljcev imamo? K beguncem se ne sme pristopat
kar tako. Mnogi so travmatizirani, potrebno je lajšanje tegob, bolečin.
Če se pristopi napačno, so reakcije lahko slabe. Pride do protestov.
Pribežniki so večinoma iz Sirije, mladi. V to se je treba poglobiti.
Tudi internetna stran morda biti v arabščini – na njej najpomembnejše informacije, to je že uvedeno v Nemčiji, Avstriji.
Poslušalka podpre njegovo opozorilo. Razmisliti je treba, ali imamo
koga, ki bi bil lahko strokoven kontakt s področja psihologije.
Predvideti je treba skupino, ki bi poizvedela, kdo so. Pomembno je, da
se jih poskuša vključit v organizacijo, npr. tako da se tudi zbira
sredstva, da se jih plača za delo.
Meta: V Nepalu se je izkazalo,
da je psihološki aspekt je zelo pomemben. Ti ljudje rabijo topel
kontakt, da ne padejo v še večjo travmo. Dela na področju kulture,
predlaga vključitev v kulturno organizacijo.
Ibrahim: Dejansko
pozdravljam novo iniciativo dialoga. Kdo je tukaj, kdo prihaja in kako
pristopiti do njega. V prvi vrsti potrebujemo znanje, morda predavanje.
Dr. Anica Mikuš Kos, da razloži, kako ravnati. Veliko je znanja, s
pomočjo katerega lažje pristopimo. Ogromno je ljudi, ki znajo delati z
migranti. In med seboj iščemo, kdo lahko kaj naredi. Pomembno je tudi,
da se zavedamo, da se bo Evropa spremenila. Zdaj ima Slovenija le 300
beguncev – že zdaj imajo težave s statusom beguncev.
Asta:
pripravlja se video, ki bo pozival k solidarnosti z begunci, obveščal o
beguncih pred protestom (znani ljudje). Ga bo poslala na mejl in prosi
za podporo pri razširjanju.
Pove tudi, da so pripravljeni podobno početi tudi naprej, ko se bo potrebovalo kaj takega.
Andrej: pazljivi moramo biti na naše izhodišče, ne smemo si domišljati
preveč, spoštljivo do ljudi, ki jih še ne poznamo. Treba se je zavedati,
kakšna so naša izhodišča:
- Slovenija je institucionalno neprijazna
do ljudi brez papirjev. Slovenija ima zelo močno zgodovino zavračanja.
Ne smemo se čuditi, če ljudje ne bodo hoteli ostati.
- Treba je
izhajati iz tega, kar potrebujejo. Kot je slišati iz Srbije, Makedonije,
bi radi potovali naprej. Da to vzamemo resno, je naše izhodišče
delovanja.
- Sporočilo mora biti zato zelo jasno: 1. Meja naj bo
odprta. 2. Ljudje se morajo sami in svobodno odločiti, če želijo ostati
ali oditi naprej.
- Če jih bo policija zaradi pritiska EU ustavila,
ne smemo pustiti, da se jih zapre nekam na obrobje v taborišča. Danes
informacija o Črnomlju, daleč od večjih mest... - to je nesprejemljivo.
- Da zahtevamo od policije, od vlade, da javno/jasno sporoča, kakšni so
podatki: koliko ljudi, ali je bil kdo vrnjen, zadržan, so bili v
postopku ali nimajo vize – kaj ste z njimi naredili. Vemo za Madžarsko,
Dunaj, vlak v Nemčijo. Ne moremo pričakovati, da bo policija dovolila
pot naprej. Novinar (je kdo tukaj?) naj vpraša o tem. Konkretni predlog:
naj poguglajo, kaj dela vlada z ljudmi, odškrtnejo Slovenijo. Ne
dvomimo, da smo zmožni na pravi način pristopit.
Na podlagi tega se bomo laže organizirali in vršili pritisk.
Katarina: treba je razdelit kratkoročne, srednjeročne, dolgoročne ukrepe
Kratkoročni: pritisk na vlado, da te možnosti, ki jih že ima, uporabi
(dublinska uredba npr. upoštevanje, ali bo sama obravnavala prošnje, ali
jih bo vračala na Hrvaško)
Srednjeročni: bistvena je psihosocialna pomoč
Dolgoročni: sistemske rešitve, da imajo možnost vstopa na trg dela, neprofitno stanovanje, če se odločijo ostati
Od vseh 350 migrantov v Sloveniji jih le 30% zaprosi in želi ostati
tukaj. Kdor ne zaprosi, gre v Center za tujce (ti so zaprtega tipa) - to
je zapor, tudi družine se nastanijo tu. Pravijo, da se bodo dosledno
držali zakona. Moramo zahtevati, da se jim ne omejuje gibanja. Naše
stališče: naj gredo tja, kamor želijo (k sorodnikom...) Slovenija ni
sanjska dežela...
Urška: Glede odrivanja na obrobje ... Predlog
mestni občini, da se vključi v mesto Ljubljana drug moto, da ni najlepše
mesto, ampak da je vključujoče mesto.
Marko: podpre, da se je treba čim bolj opret na občine. Te lahko ponudijo začasno namestitev.
V Nemčiji so kvote po občinah. Vloga občine je ključna. Ne vemo, če so
ljudje v Ljubljani. Koliko je podatkov, koliko so občine že naredile,
zbrati informacije o tem, na strani ljubljanske mestne občine ni nič,
prejšnji teden niti na vladni strani, to pomeni: še nimajo strategije.
Vlada prejšnji teden naslovila na občine vprašanje glede nastanitvenih kapacitet. Jesenice so se odzvale, da nimajo nič.
Država ima 72 objektov (v vsakem 50 ali več mest). Najprej bodo nastanjevali v svojih objektih. Vprašanje: kakšni tip objektov?
Župana Velenja in Slovenj Gradca sta se sama javila, podprl ju je
občinski svet. Popisali vse prazne prostore v mestu in znotraj projekta
Prostor bo okrogla miza v Slovenj Gradcu na temo pomoči beguncem, kot
tukaj danes. Lokalna skupnost bo sodelovala.
Maša s Slovenj
Gradca pojasni situacijo tam in pove, da so aktivni v pobudi Kje je
prostor. To bi lahko postal primer dobre prakse tudi za druge.
Sodelujejo arhitekt, kulturni antropologi in komunikologi, ni rešitev
samo sprejeti te ljudi. Centri za tujce so zapori, ponižujoči odnos
(raziskovalna naloga).
Iniciativa (v Nemčiji) - če kdo koga nastani, dobi sredstva.
Zakonsko: oseba, ki ilegalno pride (druge možnosti ni, saj Evropa ne
dopušča legalno) se po zakonu takoj pelje v azilni dom in šele ko se
prebije skozi postopek, dobi azil. Če se ji dovoli, gre z družino.
Večina ne želi ostati v Sloveniji.
Nekdo izpostavi: Dublinska
konvencija ne omogoča prostega prehoda migrantov, ščit so zunanje meje.
Najmanj, kar se lahko zahteva: vzpostavitev varnih koridorjev. EU ne
zagotavlja legalnega prehoda čez meje = perverzna logika.
Nada:
danes na sestanku Sloge: Evropa pripravlja humanitarni vizum, ki bi
migrantom omogočil, da pridejo v želeno državo brez oviranja. Smo kot
orodje večjih sil / ideoloških. Se moramo odločiti, ali bomo drznejši.
Zato je super Slovenj Gradec - ne moreš obsoditi mesta. Shod ... stvari
se sproti odpirajo.
Razdelimo se v štiri skupine:
Debata po skupinah:
1) za legalno pomoč, lobiranje, pravne zadeve …
2) za nematerialno pomoč
4) za komunikacijo
5) za nastanitev