m45-pleiades.jpg 154,09K 19 Število prenosov
Zvezdno nebo
#1
Objavljeno: 11. december 2015, 05:07
#2
Objavljeno: 11. december 2015, 05:17
Komet z lepim imenom Catalina ( C/2013 US10 ) je nedavno prispel na severno hemisfero neba .
CometCatalina_Hemmerich_960.jpg 48,33K 15 Število prenosov
Potem , ko se je sredi Novembra srečal s Soncem na najbližji točki cca 0.85 AE ( 1 AE astronomska enota =
= oddaljenost Zemlje od Sonca = 150 mio km = 8 svetlobnih minut ) , sedaj nadaljuje pot po severnem nebu,
kot to kaže naslednja priponka .
Web_Dec15_Catalina_BW.pdf 118,95K 8 Število prenosov
oz tkole ... če vam priponke neče odpret
Comet-Catalina-Path-1.jpg 37,49K 21 Število prenosov
Za Miklavža se je pojavil čist blizu Venere s svetilnostjo cca 7 mag , kar je bilo vidno le z daljnogledom .
Te dni potuje po ozvezdju Dvojčkov . 22. Dec bo prešel v ozvezdje Volarja , kjer ga bo najlažje najt okrog 1. Jan 2016.
Takrat se bo nahajal čisto blizu Arkturja (Alfa Volarja) , poleg Siriusa ( Alfa Velikega psa) najsvetlejše zvezde na tem
delu neba z mag -0,00 . V obdobju do 12 Januarja , ko se bo približal Zemlji na dobrih 100 mio km , mu bo svetilnost
narasla na 5,5 mag , morda tudi na več ( manjša številka = večja svetilnost) , kar je za tiste – manj čorave od mene ,
že opazno tudi s prostim očesom . Seveda le kot drobna svetla pika, če veš, kje jo iskat. Kot prikazen s pridihom dveh
repov pa tudi tedaj zgolj z daljnogledom . Takrat bo že v ozvezdju Velikega medveda , blizu Alkaida in nato Mizarja , da
bi nato konec Jan Catalina zdrsnila tko rekoč skoraj čez severnico mimo Malega medveda .
Catalina je gmota ledu in skalovja , ocenjena na od 4 pa do 20 km v premeru … kar je za dva in pol Mt.Everesta in
se sedajle pelje mimo nas s hitrostjo čez 40 km/sec . Pospešek je komet dobil po srečanju s Soncem … sončeva
gravitacija deluje kot frača in ga je katapultirala nazaj v sončev sistem . Izvira pa komet iz Oortovega oblaka … to
območje obsega milijarde asteroidov in ostalih delcev, ki krožijo okrog Sončevega sistema v oddaljenosti od 1000 AE
pa vse do 100.000 AE (to je že 1,5 svetlobnih let daleč ) , kar je skoraj na pol poti do naše najbližje sosede –
- Alfe Centauri . Predvsem objekti v zunanjem delu pasu Oortovega oblaka so bolj pod vplivom privlaka sosednjih
zvezd in same galaksije, kot pa gravitacije Sonca. Zato ne tako redko posamezne asteroide sile galaktičnega plimovanja
izvržejo iz orbite in jih usmerijo v notranjost našega sistema. Ti asteoridi so še najbolj nevarni za kakšno bližnje srečanje z
Zemljo, ker je njihova trajektorija nepredvidljiva in jih tako težko opazimo. Catalina je v naš planetarni sistem vstopila že
okrog leta 1950 , opazili pa so jo šele 2013.V kolikor bi šla direktno na Zemljo, bi imeli zgolj dve leti časa za ukrepanje …
oz. verjetno zgolj še za meditacijo. Naš sistem bo zapustila okrog leta 2050 in je zelo verjetno nikdar več ne bomo videli
… ne mi , ne kdo drug za nami.
hqdefault.jpg 34,34K 14 Število prenosov
Še en komet se v teh dneh klati po nebu. To je C/2014 PanSTARRS . Je precej manj opazen s trenutno mag 14 in se
nahaja nekje v ozvezdju Zmaja. Sedaj viden zgolj še z močnimi teleskopi . V času , ko je bil najbližje Zemlji – Julija 2015,
je svetil s slabimi 7 mag. Naslednji komet, ki bo zopet zelo dobro viden s prostim očesom , nas bo obiskal šele za Božiča
leta 2018 . To bo 46P/Wirtanen . Je kratkoperiodni komet in prihaja naokrog na vsakih dobrih 5 let iz Jupitrovih asteroidnih
pasov. Menda bo še svetlejši kot Catalina… 3 do 4 mag , čeprav tudi Catalina menda še ni rekla zadnje besede .
Marsikateri komet v oddaljevanju od Sonca zažari celo bolj, kot je bilo predvideno . Tako da tistih 5 mag še ni dokončna
ocena in nam morda priredi še kakšen dodaten nočni show na nebu .
Z današnjim showom v LJ ni blo pa nič . Vstal sem pravočasno , a se vidi zgolj do najbližje ulične svetilke , kar je cca 50 m daleč .
Metrov !!! … ne AE .
#3
Objavljeno: 11. december 2015, 07:31
A sam si takole Plejade posnel?
Ne , ne ...teleskop pride drug teden. Jih pa bom , samo ne tko dobr, kot so te ... na sliki . Teleskop bo slabši in uporabljal bom navaden DSLR . Tile profiji imajo pa posebne kamere in druge priprave, ki jim niti imena ne vem.
lepe slikice ... ampak silver, če je slike naredila nasa, potem nič ne verjemam ... verjetno je fotošop ...
in sploh ni dokazov, da so tam zgoraj sploh kake zvezde ... vidimo to, kar želimo videt ... ... ali kar drugi želijo, da mislimo da vidimo ...
in itak ... um je tisti, ki misli da vidi, ko gleda skozi teleskop ... vse je iluzija ... matrix
oči pa imamo samo zato, da smo videt lepši
ampak jaaa, lepa tema ...
Jaaaaaa ....
Sevede da so ... zvezde ... in tud dinozavri so bli !!!
#4
Objavljeno: 11. december 2015, 08:03
Z današnjim showom v LJ ni blo pa nič . Vstal sem pravočasno , a se vidi zgolj do najbližje ulične svetilke , kar je cca 50 m daleč .
Metrov !!! … ne AE .
Zdaj boš še bolj zgodaj vstajal - le popoldne se bodo sosedje čudili, kakšen mir je na vašem dvorišču, ko boš razliko spanca 'not prinašal'.
#5
Objavljeno: 11. december 2015, 08:29
Zdaj boš še bolj zgodaj vstajal - le popoldne se bodo sosedje čudili, kakšen mir je na vašem dvorišču, ko boš razliko spanca 'not prinašal'.
To notr prinašanje se mi včasih že sedaj zgodi , tko da ne verjamem , da bodo kaj opazil . Itak so pa fotošop ...sosedje ... kaj se čem sekirat ...
a boš na teleskop priklopil DSLR body direktno brez objektiva ... ali kak to gre ?
Te zanima , a ? Sem vedu, da je fovšarija .
Brez objektiva gre gor ja. S pomočjo posebnega T ringa aparat pričvrstiš na okular. Fokusira se pa s teleskopom, ki je sedaj objektiv pravzaprav.
takole nekak zgleda ...
dslr-t-ring-adapter.jpg 62,35K 11 Število prenosov
#6
Objavljeno: 11. december 2015, 08:48
Mene zvezdice ful zanimajo, s tehniko se mi pa tudi slučajno ne ljubi ukvarjat. Včeraj sem bila celo uro na mrazu in jih gledala. Samo s prostim očesom.
S prostim očesom jz glih do strehe kaj vidim, naprej pa samo barve
#7
Objavljeno: 11. december 2015, 11:08
S prostim očesom jz glih do strehe kaj vidim, naprej pa samo barve
No, jest pa danes meglo ... od strehe naprej ...
Mene zvezdice ful zanimajo, s tehniko se mi pa tudi slučajno ne ljubi ukvarjat. Včeraj sem bila celo uro na mrazu in jih gledala. Samo s prostim očesom.
Sej ... samo za ozvezdja gledat so najboljš dobre oči , al kakšen manjši daljnogled .
tukaj pa bi te takoj popravil ... nee, ne mantra me nobena faušenija ... nasprotno, privoščim ti ta hobi ...
me pa zanimajo karakteristike teleskopa ... velikost vstopa svetlobe, povečava ... predvsem pa tudi stativ ki bo to nosil, stabilnost ... ker pri velikih povečavah moti vsaka vibracija ... pa tak ...
OK, motiti se ... je človeško.
Teleskop bo Newton reflektor s 200 mm primarnim zrcalom , gorišče je 1000 mm , tko da je kar dost hitra optika f=5 .
Največja možna povečava naj bi bla 400 x , je pa bolj važen podatek kolkio svetlobe zbere teleskop . Tale recimo v
primerjavi s človeškim očesom nekaj čez 800 x več. Zato razloči fotošop zvezdice vse tja do dobrih 13 magnitude . Ogromno zvezdic ...
Okularje mam naročene tri ( 4, 10, 25 mm ) plus barlow 2x lečo ... se pravi bom imel za začetek 6 variant povečav.
Montaža je ekvatorialna ...
Montaža je ekvatorialna EQ5 syscan
#8
Objavljeno: 11. december 2015, 11:14
Me je ven vrglo ... nadaljujem
torej ... ekvatorialna montaža z goto funkcijo . Za to cev naj bi bila optimalna ob normalnih pogojih. Ob kakšnem hudem vetru
se bo pa treslo, to vem . Tudi povečava 400 x je bolj teoretična ... ob res odličnih pogojih, ki jih pa pri nas skorajda ni al pa
enkrat na leto. Al pa če se preselim na Tenerife ...
#9
Objavljeno: 11. december 2015, 13:56
to je videt dobra zadevca ...
zdaj, koliko časa ti bo zanimivo opazovat zvezde in kaj lahko ven potegneš iz mašince boš povedal ... prilimal slikce
lahko pa zadevo uporabiš tudi podnevi (kot nekateri pravijo) ... jo obrneš recimo proti triglavu in nadzoruješ kwa tam gori dogaja ...
nekoč sem nekje prebral, da se recimo s 700x povečavo iz LJ na triglav da videt človečke ...
Sej sem imel namen obrnt proti Koroški , da Silvijo mal pogledam, pa mi je prepovedala ...
* * *
Niso niso reflektorji za pokrajinska in dnevna opazovanja . Je pa to je možno z refraktorji , ampak tam so povečave 700 x pobožne želje .
Zrcala dobrih (APO) refraktorjev so kar nekajkrat dražja ob istem premeru. 6 x ... in tud več.
#11
Objavljeno: 11. december 2015, 14:07
Se po malem spravljam domov ...zato sem si privoščila prebrat o Katalini Nadalini . U jebela kakšne vesoljske razdalje so te AE. In prva soseda AC dvakrat 1,5 svetlobnega leta... šijuuuu
#12
Objavljeno: 11. december 2015, 14:17
Mene je vesolje fasciniralo in mi kravžljalo domišlijo od malih nog. Se spomnim l. 69, ko je Apollo 11 pristal na Luni in
je Delo izdalo eno tako fensi brošuro o dogodku. Tist cajtng sem imel potem še dolga leta nekje spravljenega, pa
se je potem izgubil pri selitvi. V zvezde pa itaq skoz zijam ... če imam čas ... .
A ni nekam zgodi za domov ...
#13
Objavljeno: 11. december 2015, 14:28
Niso niso reflektorji za pokrajinska in dnevna opazovanja . Je pa to je možno z refraktorji , ampak tam so povečave 700 x pobožne želje .
Zrcala dobrih (APO) refraktorjev so kar nekajkrat dražja ob istem premeru. 6 x ... in tud več.
Da ne bi ti tu slučajno kaj šinfu čez refraktorje, ........... k ga mam jst.
#14
Objavljeno: 11. december 2015, 14:29
Lihkar sem imel namen , pa si še taprav čas prletu ...
#15
Objavljeno: 11. december 2015, 14:54
Ja lej ga, Omarja. Pove " jst mam pa refraktor " , pol pa mrkne ...
Me zanima kakšnga maš, kolk daleč nese .. . Sem nov v tem in me vse zanima .
* * *
Moja prva izbira je bila sicer refraktor s kratkim goriščem . Problem je bil moj budžet ... dober APO
je bil predrag, navadnega kromata pa zarad fotografije nisem hotu vzet . Všeč mi je blo, ker
so manjši , lažji, se hitro hladijo in niso tolk kompliciran , kot reflektorji . Tko, da sem prej fouš kot pa da bi
šinfou . Če ni sevede Optisan 60 mm... pol pa nisem fouš ...
#16
Objavljeno: 11. december 2015, 17:16
Ja lej ga, Omarja. Pove " jst mam pa refraktor " , pol pa mrkne ...
Me zanima kakšnga maš, kolk daleč nese .. . Sem nov v tem in me vse zanima .
* * *
Moja prva izbira je bila sicer refraktor s kratkim goriščem . Problem je bil moj budžet ... dober APO
je bil predrag, navadnega kromata pa zarad fotografije nisem hotu vzet . Všeč mi je blo, ker
so manjši , lažji, se hitro hladijo in niso tolk kompliciran , kot reflektorji . Tko, da sem prej fouš kot pa da bi
šinfou . Če ni sevede Optisan 60 mm... pol pa nisem fouš ...
D = 127mm
F = 1500
#17
Objavljeno: 11. december 2015, 17:21
Mene je vesolje fasciniralo in mi kravžljalo domišlijo od malih nog. Se spomnim l. 69, ko je Apollo 11 pristal na Luni in
je Delo izdalo eno tako fensi brošuro o dogodku. Tist cajtng sem imel potem še dolga leta nekje spravljenega, pa
se je potem izgubil pri selitvi. V zvezde pa itaq skoz zijam ... če imam čas ... .
A ni nekam zgodi za domov ...
Je blo prezgodaj za domov, ja. Zato sva s sodelavko zavili na...emm...rečmo temu čaj . Mimogrede sva skreirali scenarij za zaključek .
Zvezde in vesolje je tudi mene od nekdaj fasciniralo. A nisem prišla dalj od tega: kako rad me imaš? Kolikor je zvezd v vesolju? Pravi odgovor je bil: ne, še bolj.
#18
Objavljeno: 11. december 2015, 18:10
D = 127mm
F = 1500
kratko in jedrnato dolgo gorišče
pred leti sem po fotru erbal en teleskop s 350x ali 450x povečavo, pa niti ni bil tako poceni kot sem videl na računi ... vseeno pa plastik fantastik ...
karkoli sem čaral, videl nisem nič ...
in potem sem folk prosil če bi ga kdo hotel imet ... moje razočaranje je bilo na višku ... milomater ...
zato je fajn, da se malo vun spoznaš na toto ...
Tako, kot so mene poučeval fantje, ki se s tem dlje časa ukvarjajo ... velja pravilo, da je največja še uporabna povečava 20-kratnik premera zrcala .
Se pravi , če je premer 80 mm , potem je povečava 160 x ... če je premer 200 mm , je povečava 400 x . Ob odličnih pogojih ... ob normalnih pa 2/3
tega. 450 x in pa tudi 350 x je kar velik ...
#19
Objavljeno: 11. december 2015, 18:23
Je blo prezgodaj za domov, ja. Zato sva s sodelavko zavili na...emm...rečmo temu čaj . Mimogrede sva skreirali scenarij za zaključek .
Zvezde in vesolje je tudi mene od nekdaj fasciniralo. A nisem prišla dalj od tega: kako rad me imaš? Kolikor je zvezd v vesolju? Pravi odgovor je bil: ne, še bolj.
Ja...to je tisti aksiom ... da samo na pametno vprašanje lahko pričakujemo pameten odgovor !!
#20 Gost_Jeti_*
Objavljeno: 12. december 2015, 17:05
lepo ... tama za zaprisežene zvezdoglede
seveda ji bom sledila ... v pričakovanju fotk botra Meseca oziroma tete Lune ... in Zvezdice Zaspanke
#21
Objavljeno: 12. december 2015, 17:42
#22 Gost_Jeti_*
Objavljeno: 14. december 2015, 17:19
#23
Objavljeno: 14. december 2015, 18:12
Kr nisem in nisem mogu nehat poslušat ...
Spat otroc !!
#24
Objavljeno: 15. december 2015, 19:02
Geminidi dežujejo . Včeraj je bil višek, a bodo vidni še najmanj dva dni .
Tule je razlaga in nekaj napotkov za opazovanje ...
http://astronomija.z....si/?q=node/212
Na tej strani pa je ves čas ažurna zvezdna karta neba in nekaj dodatnih podatkov o osončju ...
http://vesolje.net/planetarij/
#25
Objavljeno: 17. december 2015, 06:02
No ... pa sta le dospela ... dva kr zajetna paketa od Sky-watcher -ja , s podnapisom pod logom podjetja - " be amazed " .
Sem bil amazed, ker je zadeva kar velika...sploh spakirana . Komot bi šle notr tud slalomske smučke od Tine Maze.
Včeraj sem potem za večerjo bral navodila . Je kar v rinfuzi vse skup ... in je treba pazit, da kakšen vijak ne ostane viška .
Za traktor vem, da ne dela brez nekaterih šraufov in za teleskope verjetno velja enako ...
Sestavljal bom za vikend , ko bom imel frej . Ko fantje dobimo takšen paket, potem za punce par dni nimamo časa ...
* * * * * * *
Svetlobna onesnaženost !!
http://www.lightpoll...ayers=B0TFFFFTT
Ko začneš gledat v nebo se je šele zaveš v polni meri . Zelo moteča je tista globalna ... npr. iz velikih mest , kjer
svetloba ponoči kar puhti v nebo , kot tudi ona lokalna ... ko te zaslepi ena narobe, v nebo namesto v tla obrnjena luč iz bližnje cerkvice .
Bolj zahtevni astronomi zato vlačijo in postavljajo opremo precej daleč stran od motečih virov sv. onesnaževanja.
http://www.temnonebo...-pod-temno-nebo
Najbolj zaželjene destinacije pa so kakšni Kanarski otoki, puščave Avstralije , Južna Afrika , čilski Andi ...
in včasih se komu clo posreč tja dol/gor prit . V glavnem , tud amaterji bi šli tja , kjer opazujejo ...
... tapravi astronomi
http://znanost.metin...opov-na-zemlji/
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0