Mogla bi bit sproščena, pa nisem. Mi misli kar nekam gredo, ali pa slišim čist vsak šum okolja.
Nič takega ne poslušam, kar bi škodilo. Neke pozitivne afirmacije, pa glasbo... Sploh ko mi nekdo nekaj govori, se ne morem skoncentrirat na tisto kar govori, ampak začnem o nečem drugem razmišljat.
Vem, da se mi je začelo sanjat, kar o eni osebi, ki jo sicer poznam. Ne vem kako in kar naenkrat sem se zbudila kot da bi te nekdo na silo in na hitro prebudil.
Preberi si še enkrat o alfi...malo bolj...lahko tudi uradno razlago...A si kdaj razmišljala v smeri, da je lahko človeček v alfi tudi, če mu misli šibajo...
Moj feeling- ti lahko doživljaš alfo, samo ne na tak način kot si ti predstavljaš, da kao mora biti...povečano zaznavanje šumov je pač tipični znak alfe...kaj bi potem šele bilo pri theti ko bi lahko recimo slišala mišjo hojo kot slonske korake...
Odvisno kaj nekdo govori in ali to drugemu sploh sede...nekdo lahko govori o denarju, uspehu, drugemu pa lahko uidejo misli čisto drugam...mogoče tja kjer so kakšni vzorci v povezavi s tem kaj nekdo govori...recimo strah pred revščino, kakšni flashi iz preteklosti, itd...
Na kratko povedano...to kar opisuješ so čisto "tipični" simptomi, ko se človeček začne malo poglabljat vase, brskati po svoji podzavesti...povedano drugače ko začne delati kao na svoji osebni in duhovni rasti...kr navadi se, dokler ne presežeš tega, ti to postane nekaj "normalnega" ali pa se ne začne izražati na drugačen način...