Za začetek tole - http://www.24ur.com/...irotehnika.html
Tudi sam sem kot mulc metal petarde, pa streljal z slepimi naboji - za časa JLA jih je bilo lahko dobit.
Pozneje sem petarde tudi švercal iz Avstrije.
Dve leti sem tudi stanoval v blokovskem naselju kjer je bilo decembra, sploh pa na Sivestrovo kot na fronti.
Če se zdaj spomnim kaj vse sem počel, sem imel očitno hudičevo srečo da imam še vse okončine in oči.
Enkrat mi je petardo - tisto zeleno ki se je prižihala kot vžigalica . razneslo v roki, k sreči brez trajnih posledic.
Ta je bila zadnja ki sem jo prižgal.
To kar je na zgornjih slikah zaznamuje za celo življenje.
Invalid pri 14 letih, ko je pred njim še vse.
Petarde nisem prižgal že več kot 30 let.
Tudi nobene druge pirotehnike ne.
Kaj je tako privlačnega v tem?
Kaj sili ljudi, tako odrasle kot mladoletne da segajo po pirotehniki in jih od tega ne odvrnejo niti slike poškodb kakršne so na gornji sliki?
Pri meni je bilo bližina nevarnosti, tveganje, kljubovanje strahu pred poškodbo, postavljaštvo.
Predvsem to zadnje.
Mnenja?
