Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Samouničevalna nagnjenja v človeku


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
160 komentarjev na to temo

#1 enapačtaka

enapačtaka
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 234

Objavljeno: 26. december 2016, 18:13

Vsi počnemo kdaj kaj, za kar vemo, da škoduje našemu zdravju. Nekateri občasno, drugi na dnevnem redu. Tudi naše zdravstvo je naravnano tako, da zdravi posledice nezdravega življenja. Zdravniki
morda mimogrede opozorijo pacienta, da bi bilo smiselno spremeniti življenski stil in predpišejo zdravila.

Letos sem izgubila dobrega prijatelja. Rak na pljučih. Bil je strasten kadilec. Odstranili
so mu pol pljuč, a je kadil naprej. Kadil je do konca.

Poznam primer, ko je cela družina spremenila življenske navade in način prehranjevanja, zaradi enega družinskega člana, ki je zbolel za rakom.
Ko se je ta pozdravil, se je vrnil k starim navadam, ostali, pa so se odločili vztrajati.

Kaj je to, kar človeka žene v brezno?

 

Na kak način bi bilo smiselno takšnemu človeku pomagati, ga vzpodbujati?



#2 shamannamo

shamannamo
  • Lunatik
  • Št. objav: 26 988

Objavljeno: 26. december 2016, 18:31

Vsi počnemo kdaj kaj, za kar vemo, da škoduje našemu zdravju. Nekateri občasno, drugi na dnevnem redu. Tudi naše zdravstvo je naravnano tako, da zdravi posledice nezdravega življenja. Zdravniki
morda mimogrede opozorijo pacienta, da bi bilo smiselno spremeniti življenski stil in predpišejo zdravila.

Letos sem izgubila dobrega prijatelja. Rak na pljučih. Bil je strasten kadilec. Odstranili
so mu pol pljuč, a je kadil naprej. Kadil je do konca.

Poznam primer, ko je cela družina spremenila življenske navade in način prehranjevanja, zaradi enega družinskega člana, ki je zbolel za rakom.
Ko se je ta pozdravil, se je vrnil k starim navadam, ostali, pa so se odločili vztrajati.

Kaj je to, kar človeka žene v brezno?

 

Na kak način bi bilo smiselno takšnemu človeku pomagati, ga vzpodbujati?

pomagati nekomu je kritična zadeva ...

ponavadi tudi če te nekdo prosi za podporo in pomoč, naredi to zaradi partnerja, ki mu ne da miru ... in potem te prosi za pomoč s figo v žepu ...

in če mu pomagaš, si potem v konfliktu ti, ki mu pomagaš ...

pomagal sem kar nekaj ljudem in bilo bi bolje, če jim nebi ... taki ljudje te po svoje brez izjeme zlorabijo ... 



#3 enapačtaka

enapačtaka
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 234

Objavljeno: 26. december 2016, 18:50

pomagati nekomu je kritična zadeva ...

ponavadi tudi če te nekdo prosi za podporo in pomoč, naredi to zaradi partnerja, ki mu ne da miru ... in potem te prosi za pomoč s figo v žepu ...

in če mu pomagaš, si potem v konfliktu ti, ki mu pomagaš ...

pomagal sem kar nekaj ljudem in bilo bi bolje, če jim nebi ... taki ljudje te po svoje brez izjeme zlorabijo ... 

 

Ne razumem kaj si hotel povedati.

Prijatelj, ki je umrl je zelo nihal v svojem razpoloženju, kot verjetno vsak tak težek bolnik. Ko so bile zdravniške prognoze dobre, je bil poln energije, ko so bile slabše je bil popolnoma na tleh. Bil je ustvarjalen človek, pustil je kar nekaj odprtih projektov. Težko bi rekla, da se je odločil, da bo šel in še eventuelno koga na kakršen koli način vpletel v svojo kalvarijo.

 

V drugem primeru gre za mladega fanta, izredno inteligentnega, ki se po moji presoji zaveda, da ni dobro kaj počne, a nekako ne najde prave poti.



#4 shamannamo

shamannamo
  • Lunatik
  • Št. objav: 26 988

Objavljeno: 26. december 2016, 18:54

Ne razumem kaj si hotel povedati.

Prijatelj, ki je umrl je zelo nihal v svojem razpoloženju, kot verjetno vsak tak težek bolnik. Ko so bile zdravniške prognoze dobre, je bil poln energije, ko so bile slabše je bil popolnoma na tleh. Bil je ustvarjalen človek, pustil je kar nekaj odprtih projektov. Težko bi rekla, da se je odločil, da bo šel in še eventuelno koga na kakršen koli način vpletel v svojo kalvarijo.

 

V drugem primeru gre za mladega fanta, izredno inteligentnega, ki se po moji presoji zaveda, da ni dobro kaj počne, a nekako ne najde prave poti.

če nočeš ničesar spremenit v sebi, se tudi navzven nič ne spremeni ... 

ljudje imajo odprte projekte in želijo živeti ... nočejo pa spremenit svojih navad, ki jih ubijajo ... 



#5 enapačtaka

enapačtaka
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 234

Objavljeno: 26. december 2016, 18:59

če nočeš ničesar spremenit v sebi, se tudi navzven nič ne spremeni ... 

ljudje imajo odprte projekte in želijo živeti ... nočejo pa spremenit svojih navad, ki jih ubijajo ... 

 

zakaj misliš, da ljudi, ki jim želijo pomagati, zlorabijo?



#6 shamannamo

shamannamo
  • Lunatik
  • Št. objav: 26 988

Objavljeno: 26. december 2016, 19:09

zakaj misliš, da ljudi, ki jim želijo pomagati, zlorabijo?

ne mislim ... vem ...

 

le eden ali dva od desetih sta mogoče dovolj odgovorna do sebe, nesebično sprejmeta pomoč za katero sta prosila in nekaj naredita iz tega ... pa še to je vedno dolg proces ...

 

spreminjanje sebe je vedno dolg in zahtevan proces ...

 

brez spremembe ni spremembe ...

 

----- 



#7 Brezo

Brezo
  • Lunatik
  • Št. objav: 8 132

Objavljeno: 26. december 2016, 23:47

Buda je že zdavnaj odgovoril na vse to...štiri plemenite resnice...

 

Prva plemenita resnica

Kaj je plemenita resnica trpljenja? Rojstvo je trpljenje, starost je trpljenje, bolezen je trpljenje, smrt je trpljenje, odsotnost vsega prijetnega je trpljenje, prisotnost neprijetnega je trpljenje, neizpolnjena pričakovanja so trpljenje, skratka, peterica predmetov naših želja je trpljenje .
Samyutta Nikaya LVI, 11

 

Druga plemenita resnica

Kaj je plemenita resnica o viru trpljenja? To je hlepenje, ki ohranja bivanje in ki ga spremljata užitek in poželenje, ki najde užitek zdaj v tem, zdaj v čem drugem. Ali z drugimi besedami: poželenje po čutnih užitkih, želja po bivanju in želja po izničenju. Kje se to hrepenenje pojavi in kje razbohoti? Ob vsem prijetnem in zadovoljujočem, tam se pojavi, tam razbohoti.
Samyutta Nikaya LVI, 11

 

Tretja plemenita resnica

Kaj je plemenita resnica o koncu trpljenja? To je popolno razstrastenje in konec tega hotenja, njena opustitev, odrekanje in osvoboditev, odstranitev taistega hotenja. In kje naj se opusti to hotenje, kje preneha? Ob vsem prijetnem in zadovoljujočem, tam naj se opusti, tam preneha.
Samyutta Nikaya LVI, 11

 
Četrta plemenita rsnica

Kaj je plemenita resnica o poti, ki vodi h koncu trpljenja? To je osmeročlena pot, ki je: pravilno razumevanje, pravilna naravnanost misli, pravilno govorjenje, pravilna dejanja, pravilno preživljanje, pravilen napor, pravilna pazljivost in pravilna zbranost.
Samyutta Nikaya LVI, 11


Otkačeni človeček- ezoterik, okultist, mistik, polupismeni crnogorac...

myst1c.gif


#8 enapačtaka

enapačtaka
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 234

Objavljeno: 27. december 2016, 06:05

Potemtakem bi naj bila bolezen naša odločitev, poskus pospešitve duhovnega dozorevanja. Kakšna je tukaj vloga in kakšno poslanstvo družine, prijateljev?



#9 shamannamo

shamannamo
  • Lunatik
  • Št. objav: 26 988

Objavljeno: 27. december 2016, 08:24

Potemtakem bi naj bila bolezen naša odločitev, poskus pospešitve duhovnega dozorevanja. Kakšna je tukaj vloga in kakšno poslanstvo družine, prijateljev?

v globjem smislu je vse naša odločitev, tudi bolezen in druge težave ... 

ko se tega začneš zavedat, je razvoj intenzivnejši ...

 

okolica lahko smiselno in efektivno pomaga šele, če pozna mehanizem zbolevanja ...



#10 mgd

mgd
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 272

Objavljeno: 27. december 2016, 08:42

Vsi počnemo kdaj kaj, za kar vemo, da škoduje našemu zdravju. Nekateri občasno, drugi na dnevnem redu. Tudi naše zdravstvo je naravnano tako, da zdravi posledice nezdravega življenja. Zdravniki
morda mimogrede opozorijo pacienta, da bi bilo smiselno spremeniti življenski stil in predpišejo zdravila.

Letos sem izgubila dobrega prijatelja. Rak na pljučih. Bil je strasten kadilec. Odstranili
so mu pol pljuč, a je kadil naprej. Kadil je do konca.

Poznam primer, ko je cela družina spremenila življenske navade in način prehranjevanja, zaradi enega družinskega člana, ki je zbolel za rakom.
Ko se je ta pozdravil, se je vrnil k starim navadam, ostali, pa so se odločili vztrajati.

Kaj je to, kar človeka žene v brezno?

 

Zasvojenost, družba podobnih. Nepoznavanje, nezaznavanje, nesprejemanje boljšega. 

 

Na kak način bi bilo smiselno takšnemu človeku pomagati, ga vzpodbujati?

 

Najprej moraš sam bit zdrav oz. se iskreno trudit zdravo živet (zgled) in pol svetovat, razlagat, prosit. 



#11 Cookie

Cookie
  • Lunatik
  • Št. objav: 10 118

Objavljeno: 27. december 2016, 09:03

Ljudje načeloma ne želijo nasvetov, pomoči. Želijo instant rešitev. Želijo, da nekdo (od zunaj) razreši njihov problem/težavo. Sami niso pripravljeni storiti nič (več), kar je napornejše od (vsakodnevnega) jamranja in pritoževanja.

 

Po drugi strani rešeniki hočejo reševati. To jih dela žive, posebne, (skoraj) vsemogočne. Oni znajo, oni zmorejo, oni rešujejo (tiste, ki se ne želijo rešiti, če bi se hoteli, bi se rešili že sami).

 

Ponudba in povpraševanje. Ples norcev, skratka.


You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.
»Grem naprej.
Kjer ni poti, ustvarim pot.
Usmerjam tok svojega življenja,
tako kot duša v meni hoče.«
*´¨)
¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)
(¸.•´ (¸.•´

#12 nataly

nataly
  • D član
  • Št. objav: 8 591

Objavljeno: 27. december 2016, 09:43

Ne vem za ostale. vem pa za sebe. in mi je jasno, da tako kot se sama zmorem kraljevsko uničiti, me nihče drug ne more. v bistvu se s tem borim kar celo življenje. pri meni sta dve plati..ena svetla, druga temna...tisto nekaj vmes odpade. ko zmaguje temna - se ve kje sem, in pa - vse je v glavi. itak. tako, kot se jaz uspem prepričat, da bo ljudem okrog mene bolje, če me ni oz. me ne bo, ne vem če komu uspe. samo potem se od nekod privlečejo in mi težijo, da jim moram za ziher kljubovat, ker to pač rada delam. in me še hudiči drezajo in mi težijo, da se človek niti pošteno več smilit ne more samemu sebi. če ne ljudje, pa živali...mater.

kakor koli...povem pač. da sem človek, ki zmore ljubiti in sovražiti hkrati. in to me bega. tak strasten odziv, nepremišljen xkrat. eno takšno mirno življenje bi....

tudi mi je jasno, da sem priklicala s to svojo uničevalnostjo raka tja, kjer je pač bila moja šibka točka. vsi imamo šibko točko v telesu...nekaj časa se lahko brani telo, pol pa ne zmore več. zame je bil čas streznitve tole. pa tudi čas, da se zavem in si upam. ni nujno a ne, da sem tule zmagala vojno. bitko sigurno...da povzamem - človek je lahko samemu sebi največji sovražnik. in pa še tale misel - vse poti v pekel se začno z dobrimi nameni..


Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

 


#13 mgd

mgd
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 272

Objavljeno: 27. december 2016, 10:52

Če nočjo prave pomoči, tj. da niso sami pripravljeni narest nič, pol morš pustit, da se naučijo drgač, s trpljenjem. Tud to je del pomoči. 



#14 Brezo

Brezo
  • Lunatik
  • Št. objav: 8 132

Objavljeno: 27. december 2016, 11:32

Potemtakem bi naj bila bolezen naša odločitev, poskus pospešitve duhovnega dozorevanja. Kakšna je tukaj vloga in kakšno poslanstvo družine, prijateljev?

 

Ne. Bolezen sama lahko je pospešitev duhovnega razvoja ali pa ne...Vsak človek se v sedanjosti sam odloča ali bo kaj naredil za sebe ali ne....Razen če ni bebica, umsko zaostal, se že rodi z neko boleznijo....

 

"Poslanstvo" je tako kot pri vseh ostalih zadevcah...tudi alkoholikih, džankijih, težko bolanih...korenček in palica...podpora, pomoč ali kontra stvari, da se človeka postavi pred dejstva...Če se bližnji nočejo ukvarjati z njim pa še zmeraj obstaja uradna verzija ali psihiatri, psihologi, farmacija...Za vse ostalo je pa odvisno koliko ima oseba, ki kao pomaga znanja, prakse, sama razščiščeno pri sebi in koliko pozna in obvlada kakšne "druge" stvari...


Otkačeni človeček- ezoterik, okultist, mistik, polupismeni crnogorac...

myst1c.gif


#15 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 15 530

Objavljeno: 27. december 2016, 18:59

Vsi počnemo kdaj kaj, za kar vemo, da škoduje našemu zdravju. Nekateri občasno, drugi na dnevnem redu. Tudi naše zdravstvo je naravnano tako, da zdravi posledice nezdravega življenja.

 

Na kak način bi bilo smiselno takšnemu človeku pomagati, ga vzpodbujati?

 

 

Ne. Bolezen sama lahko je pospešitev duhovnega razvoja ali pa ne...Vsak človek se v sedanjosti sam odloča ali bo kaj naredil za sebe ali ne....Razen če ni bebica, umsko zaostal, se že rodi z neko boleznijo....

 

"Poslanstvo" je tako kot pri vseh ostalih zadevcah...tudi alkoholikih, džankijih, težko bolanih...korenček in palica...podpora, pomoč ali kontra stvari, da se človeka postavi pred dejstva...Če se bližnji nočejo ukvarjati z njim pa še zmeraj obstaja uradna verzija ali psihiatri, psihologi, farmacija...Za vse ostalo je pa odvisno koliko ima oseba, ki kao pomaga znanja, prakse, sama razščiščeno pri sebi in koliko pozna in obvlada kakšne "druge" stvari...

Pomagaš lahko samo tistemu ki si pomoči želi.

Oanovni pogoj za spremembo pa je sprejetje trenutnega stanja.

Če tega ni, potem sprememba ni mogoča.

 

Kako pomagat?

Z nasveti, z prijaznostjo, ampak tudi z odločnostjo, in, če je potrebno, tudi z nesramnostjo in grobostjo.

Dati človeku vedet da si tukaj zanj, kadarkoli te rabi.

Ampak dati mu vedet tudi, da če se bo odločil iti po poti samouničenja, bo šel sam, brez tebe.

 

Žena je pred 14 leti zbolela za rakom, vse zgoraj navedeno je delovalo.

Bilo je občasno zelo boleče, tako pravi ona, ampak je koristilo.

 

Znanje in praksa?

Tega se nimaš kje naučit, ko te potrefi gre to po sistemu snađi se, sploh če se zgodi nekaj tvojemu bližnjemu.

 

Razčistit pri sebi?

Vsekakor.

Ampak tu je problem - nekaterim to uspe, drugim ne.

In če ti ne uspe - beži.

Takoj, brez oklevanja, pa naj bo to tvoj bližnji ali samo prijatelj, zananec.

 

Če je nekdo potreben(ali ti misliš da je) pomoči imaš samo dve možnosti - ali sploh ne začet ali vztrajat do konca.

Tretje možnosti ni.

Kot tudi ne garancije za uspeh.

 

Moje mišljenje.

In izkušnje.


Objavljena slika
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

#16 *glas*

*glas*
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 307

Objavljeno: 27. december 2016, 20:06

...
Letos sem izgubila dobrega prijatelja. Rak na pljučih. Bil je strasten kadilec. Odstranili
so mu pol pljuč, a je kadil naprej. Kadil je do konca.

Poznam primer, ko je cela družina spremenila življenske navade in način prehranjevanja, zaradi enega družinskega člana, ki je zbolel za rakom.
Ko se je ta pozdravil, se je vrnil k starim navadam, ostali, pa so se odločili vztrajati.

Kaj je to, kar človeka žene v brezno?

 

Na kak način bi bilo smiselno takšnemu človeku pomagati, ga vzpodbujati?

 

 

Potemtakem bi naj bila bolezen naša odločitev, poskus pospešitve duhovnega dozorevanja. Kakšna je tukaj vloga in kakšno poslanstvo družine, prijateljev?

 

Ker imaš že celo paleto zelo dobrih odgovorov, bom izpostavil le nekaj..

Opažam, da zavzemaš pozicijo, da pozabljaš da se tej osebi dogaja nekaj, da pa se posledično z to osebo, dogaja nekaj tudi tebi !

Ljudje večinoma pomagajo drugim zaradi sebe. Torej če pomagaš tej bližnji osebi, ne boš čutila "njene" bolečine..  (pa še rešitelj postaneš..)  Če tvoj prijatelj preživi, ne boš ti rabila iti čez proces izgube, sodoživljanja smrti ipd..

 

In ko si iskren do sebe zaradi katerih motivov deluješ in koliko so prisotni pri lastnih razmišljanjih "kaj je dobro za to bližnjo osebo", lažje deluješ pravilno, etično in ne proti toku..  

 

Ker eno je ko oseba dela vse kar je v njeni moči, da se ozdravi in jo tudi ti podpreš pri temu..  

Drugo je, ko oseba dela nekaj malega, delno pa je šibka in se jo na njeno željo, še dodatno podpre na njeni poti čiščenja, ozdravljenja, osvobajanja..

Tretjo pa je ko je oseba odločena, da ne bo naredila nič zase!   Od kod potem sploh ta motivacija, da je pa tej osebi treba res nujno pomagati?  

Dobro včasih smo postavljeni v vlogo, ko čutimo da imamo to neko starševsko pozicijo do neke osebe, ko to osebo dejansko okregamo, smo strogi, ostri, ukazovalni itd..  Ampak ko te življenja postavlja v to vlogo, to dobro veš, ko te pa življenje ne postavlja v to vlogo, zakaj bi se tja postavljal potem sam?

 

Jasno je tudi, da vsem ljudem okrog sebe ne bomo zmogli pomagati, niti vsaka oseba, sama pri sebi ne bo zmogla vse razrešiti..  

 

In zato se je zelo na mestu vprašati, ko se zraven nas odvija ena taka neuspešna zgodba; 

Kaj jaz čutim ob temu?

Zakaj tako čutim?

Kaj bomsedaj s temi čustvi?

itd itd itd

 

Ni namreč brez pomembnosti zate, v tvojem svetu ta oseba, ki se je predala fizičnemu propadu..  Je enk namen zate, da ti to doživljaš to posredno zaradi nje,..

In to doživljanje je namenjeno izključno tebi..

Tako da ne pozabiti svojega dela v vsaki zgodbi, ki je v odvijanju v našem življenju, preko drugih oseb..

Šele drugotno se vpraševati o drugi osebi...     to je dokaj zdravo zaporedje prioritet.

 

Ker če v prvem koraku najprej pozabiš nase (zanikaš sebe), ker želiš najprej pomagati drugemu, boš temu drugemu zelo težko v kako pomoč, saj si izven sebe in izven svoje integritete..

 

In ko jasno razviješ odnos do sebe, ko razumeš tudi svoj "zunanji" svet, zakaj je takšen kot je, kaj ti sporoča in tudi kaj je pomen "drugih" ljudi, ki so del tvojega sveta, takrat tudi jasno veš kdaj pomagati, koliko pomagati, na kak način se približati, kdaj se umakniti, kdaj biti trden, kdaj mehak, kdaj bolj povezan, kdaj pa koga "odrežeš"...


"če te nekaj sili leteti, se nikdar ne boš plazil.."


#17 shamannamo

shamannamo
  • Lunatik
  • Št. objav: 26 988

Objavljeno: 27. december 2016, 20:20

Pomagaš lahko samo tistemu ki si pomoči želi.

Oanovni pogoj za spremembo pa je sprejetje trenutnega stanja.

Če tega ni, potem sprememba ni mogoča.

 

Kako pomagat?

Z nasveti, z prijaznostjo, ampak tudi z odločnostjo, in, če je potrebno, tudi z nesramnostjo in grobostjo.

Dati človeku vedet da si tukaj zanj, kadarkoli te rabi.

Ampak dati mu vedet tudi, da če se bo odločil iti po poti samouničenja, bo šel sam, brez tebe.

 

Žena je pred 14 leti zbolela za rakom, vse zgoraj navedeno je delovalo.

Bilo je občasno zelo boleče, tako pravi ona, ampak je koristilo.

 

Znanje in praksa?

Tega se nimaš kje naučit, ko te potrefi gre to po sistemu snađi se, sploh če se zgodi nekaj tvojemu bližnjemu.

 

Razčistit pri sebi?

Vsekakor.

Ampak tu je problem - nekaterim to uspe, drugim ne.

In če ti ne uspe - beži.

Takoj, brez oklevanja, pa naj bo to tvoj bližnji ali samo prijatelj, zananec.

 

Če je nekdo potreben(ali ti misliš da je) pomoči imaš samo dve možnosti - ali sploh ne začet ali vztrajat do konca.

Tretje možnosti ni.

Kot tudi ne garancije za uspeh.

 

Moje mišljenje.

In izkušnje.

pozabil si varianto, ko si pomagani premisli in ne sodeluje ... in ravno to se največkrat zgodi ... 

 

mogoče ti je zgoraj navedeno uspelo pri ženi, ki se te najbrž boji ... v tem primeru si v konfliktu ti, ker izvajaš nasilje ... in fasal boš bumerang, najbrž si ga že, po vsej verjetnosti pa nisi vedel za kaj gre in nisi povezal dogodke ...



#18 Cookie

Cookie
  • Lunatik
  • Št. objav: 10 118

Objavljeno: 27. december 2016, 22:39

pozabil si varianto, ko si pomagani premisli in ne sodeluje ... in ravno to se največkrat zgodi ..

 

mogoče ti je zgoraj navedeno uspelo pri ženi, ki se te najbrž boji ... v tem primeru si v konfliktu ti, ker izvajaš nasilje ... in fasal boš bumerang, najbrž si ga že, po vsej verjetnosti pa nisi vedel za kaj gre in nisi povezal dogodke ...

bingo icon1_thumbup.gif

tko da,...če se da, se jaz zdaj rajši kar izognem (takim). Škoda moje energije, pa časa tudi.


You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.
»Grem naprej.
Kjer ni poti, ustvarim pot.
Usmerjam tok svojega življenja,
tako kot duša v meni hoče.«
*´¨)
¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)
(¸.•´ (¸.•´

#19 gold

gold
  • Lunatik
  • Št. objav: 7 031

Objavljeno: 27. december 2016, 22:59

trem vrstam ljudi, ne moreš pomagati

in to so;

drogiraši, pijanci, ter vampirji ( psihični/energijski )

ostali pa si lahko pomagajo sami wink.png

tko da, ko izgubiš čustva za take ljudi, si rešil že pol sveta, brez da se zavedaš laugh.pnglaugh.png

 

kdor me ni razumel, ima še vedno problem z določenimi čustvi partyy.gif



#20 shamannamo

shamannamo
  • Lunatik
  • Št. objav: 26 988

Objavljeno: 27. december 2016, 23:05

bingo icon1_thumbup.gif

tko da,...če se da, se jaz zdaj rajši kar izognem (takim). Škoda moje energije, pa časa tudi.

jaaa ... naj se vsak sam zmeni s sabo ... laugh.png ... no jaa, v glavnem ...

 

v bistvu pa ... vsak udeležen je udeležen tudi v izkušnji in spoznanju ... 



#21 Brezo

Brezo
  • Lunatik
  • Št. objav: 8 132

Objavljeno: 28. december 2016, 01:02

Gledano iz zemeljskega nivoja skozi oči povprečnega človeka večino zgornjega drži, skozi oči Bude pa ne...tongue.png

 

Vsak lahko pomaga do tistega nivoja do kjer sam seže oz. na tistih področjih, ki jih ima sam poštimano (vse ali v večji meri). Ker če bi lahko pomagali samo tisti ki imajo vse poštimano pri sebi, bi taki ljudje morali biti vsaj Buda lvl +...tongue.png

 

Pomaga se lahko tudi vsem trem zgoraj omenjenim skupinam...kdo je pa rekel, da ne bodo od pomoči v tem lifeu, imeli koristi v naslednjem...tongue.png

 

Torej je najprej treba približno definirati kakšno pomoč se ima v mislih, pričakovanja, možnosti, itd...ne pa govoriti nekaj na splošno, če se sploh ne pozna pristopov ali delovanja, ki jih lahko uporabi nekdo, ki presega poglede običajnih ljudi ali duhovnjakov...Kaj pa če duša posameznika pravi "yes" za pomoč, osebnost oz. ego pa "no" ali pa si premisli...Tudi psihične ali ne vem kakšne vampirje se lahko "spreobrne", da postanejo "good guy"...In spet smo na začetku...biggrin.png


Otkačeni človeček- ezoterik, okultist, mistik, polupismeni crnogorac...

myst1c.gif


#22 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 15 530

Objavljeno: 28. december 2016, 06:22

pozabil si varianto, ko si pomagani premisli in ne sodeluje ... in ravno to se največkrat zgodi ... 

 

mogoče ti je zgoraj navedeno uspelo pri ženi, ki se te najbrž boji ... v tem primeru si v konfliktu ti, ker izvajaš nasilje ... in fasal boš bumerang, najbrž si ga že, po vsej verjetnosti pa nisi vedel za kaj gre in nisi povezal dogodke ...

To ni tretja varianta, to je v bistvu konec.

Ti si vztrajal do konca, nisi pa ti naredil konca.

Napisal sem tudi da garancije za uspeh ni.

Ko tisti kateremu skušaš pomagati preneha sodelovati je konec in tu nimaš kaj več storiti.

Žal tega ne moreš vedeti vnaprej.

 

Ostali del tvojega komentarja je pa navadno duhovitniško bluzenje.

 

Nobenega nasilja ni bilo, nobenega strahu.

Čisto preprosto - podpiram te, ampak povem ti tudi kaj se mi ne zdi v redu.

Direktno, v obraz, brez milosti in olepšav.


Objavljena slika
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

#23 Silvija

Silvija
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 651

Objavljeno: 28. december 2016, 08:52

Shamo, po moje si interpretiral Alefa po svoje, in jaz po svoje. To je tisto, kar je pogosto, pa tudi meni dogaja, itak. Ne vidimo se, ne vidimo kretenj, zapisan post pa je v par stavkih, ki ne obrazlagajo še vseh "poddogodkov". 

 

Tako kot je otroka včasih treba prijet na trdo, je morda treba prijet tudi zakonca. Zdaj, sicer ne vem, ker v ozadju se mi pletejo še misli o popolnem nevmešavanju in prepuščanju odgovornosti vsaki osebi zase. 

 

Ampak, če sva dva skupaj in gledam, kako moj partner dela to, kar ogroža njegovo zdravje, sem lahko flegma? In korak naprej je, da partner že zboli, pa še vedno naprej počne, kar ogroža njegovo zdravje. Lahko mu pač prigovarjam, ga spodbujam, na neki točki, ko nič več ne pali, pač rečem, ej stari, dosti te imam. Ne bom te več gledal, kako se uničuješ, zdaj pač, ali boš kaj ukrenil, ali pač jaz tega ob tebi ne morem več prenašat, ker posledično se sekiram in razburjam zate... Ponotranjila sem pa ta primer na primeru staršev, foter se je pač rad spogledoval z vsebino raznih kozarcev :). Medtem ko je teta, mamina sestra, dala možu z enakimi "ambicijami" ultimat, da pač eno ali drugo, je moja vztrajala v nemoči, da saj, ko je pa trezen, je dober človek. 

 

Tako da, ja, so načini, pa ni treba, da je nasilje. Lahko se začuti, da si odločen, da več ne boš podpiral tega. 

 

Teme prvo sploh nisem brala, sem že mislila, da bo še ena od tem ali duša, Bog ipd :D. Moje največji življenjski nauk: najtežje je tako rad imeti, da nekoga pustiš, da dela po svoje. In nekako vmes v vseh teh primerih je tudi - ne moreš pomagati drugi osebi, če sama tega ni vzela za svojo odločitev. Ko nekdo reče, rad bi se odvadil, se izboljšal, pomaga vprašanje: Na lestvici od 1 do 10, kako močna je tvoja želja in odločitev? Velja tudi zame. Preveč želja (št. 1, 2), premalo odločitev (9, 10). 



#24 shamannamo

shamannamo
  • Lunatik
  • Št. objav: 26 988

Objavljeno: 28. december 2016, 09:04

Shamo, po moje si interpretiral Alefa po svoje, in jaz po svoje. To je tisto, kar je pogosto, pa tudi meni dogaja, itak. Ne vidimo se, ne vidimo kretenj, zapisan post pa je v par stavkih, ki ne obrazlagajo še vseh "poddogodkov". 

 

Tako kot je otroka včasih treba prijet na trdo, je morda treba prijet tudi zakonca. Zdaj, sicer ne vem, ker v ozadju se mi pletejo še misli o popolnem nevmešavanju in prepuščanju odgovornosti vsaki osebi zase. 

 

Ampak, če sva dva skupaj in gledam, kako moj partner dela to, kar ogroža njegovo zdravje, sem lahko flegma? In korak naprej je, da partner že zboli, pa še vedno naprej počne, kar ogroža njegovo zdravje. Lahko mu pač prigovarjam, ga spodbujam, na neki točki, ko nič več ne pali, pač rečem, ej stari, dosti te imam. Ne bom te več gledal, kako se uničuješ, zdaj pač, ali boš kaj ukrenil, ali pač jaz tega ob tebi ne morem več prenašat, ker posledično se sekiram in razburjam zate... Ponotranjila sem pa ta primer na primeru staršev, foter se je pač rad spogledoval z vsebino raznih kozarcev smile.png. Medtem ko je teta, mamina sestra, dala možu z enakimi "ambicijami" ultimat, da pač eno ali drugo, je moja vztrajala v nemoči, da saj, ko je pa trezen, je dober človek. 

 

Tako da, ja, so načini, pa ni treba, da je nasilje. Lahko se začuti, da si odločen, da več ne boš podpiral tega. 

 

Teme prvo sploh nisem brala, sem že mislila, da bo še ena od tem ali duša, Bog ipd biggrin.png. Moje največji življenjski nauk: najtežje je tako rad imeti, da nekoga pustiš, da dela po svoje. In nekako vmes v vseh teh primerih je tudi - ne moreš pomagati drugi osebi, če sama tega ni vzela za svojo odločitev. Ko nekdo reče, rad bi se odvadil, se izboljšal, pomaga vprašanje: Na lestvici od 1 do 10, kako močna je tvoja želja in odločitev? Velja tudi zame. Preveč želja (št. 1, 2), premalo odločitev (9, 10). 

res nismo na skupni valovni dolžini ... in čudno bi bilo, če bi bili ... wink.pngbiggrin.png

 

- vidva govorita o pomoči družinskim članom ... in tu se ve, da vedno nekdo komandira in diktira in včasih gre dogajanje preko tega v kakršnem koli smislu že 

- jaz pa govorim širše in tukaj so zadeve bolj odprte ... komandiranje odpade, ostane le še svobodna odločitev enega ali drugega ... ali je to samo bluzakanje, pa naj vsak sam izkusi ... biggrin.png



#25 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 15 530

Objavljeno: 28. december 2016, 09:17

Shamo, po moje si interpretiral Alefa po svoje, in jaz po svoje. To je tisto, kar je pogosto, pa tudi meni dogaja, itak. Ne vidimo se, ne vidimo kretenj, zapisan post pa je v par stavkih, ki ne obrazlagajo še vseh "poddogodkov". 

Šaman pač živi v svetu svojih miselnih vzorcev.

Kjer je zanj odnos moški-ženska ali žena-mož ne partnerstvo ampak prevlada ali nadvlada enega nad drugim.

In njegovi miselni vzorci mu pravijo da je moški(mož) tisti ki ustrahuje žensko(ženo).

Tako pač je pri njem, miselnih vzorcev se je težko znebit in človek potem vse vidi in sodi skoznje.

 

Primitivizem.

 

Obenem se pa gre nekakšnega duhovneža in duhovnega učitelja.

To mi nekako ne gre skupaj.

 

Tukaj smo vsi varno skriti za anonimnostjo foruma.

Pišemo lahko karkoli, nihče ne more vedeti ali je tisto res ali ne.

Nihče, razen redkih izjem ne ve kaj je(so) oni drugi v RL, niti kako razmišlja(jo).

 

So pa teme katerih omembe potegnejo iz nekoga vsaj delček, vzorec njegovega razmišljanja ki se potem odraža v njegovih komentarjih.

 

Kar se pa pomoči tiče in ali je nekoga treba prijeti "na trdo" - nikogar ni treba prijeti na trdo.

Vse kar lahko narediš je - kar sem tudi že napisal v posto ob katerega se je "spotaknil" Šaman - da daš vedeti da si tukaj, da lahko računa nate ampak da bo po poti samouničenja šel sam.

Tu ni potrebno nobeno nasilje, nobeno ustrahovanje, samo odločnost.

Da prizadeti verjame v oboje.


Objavljena slika
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses




Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0