Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Astronomija


  • Prijavi se, če želiš komentirati
69 komentarjev na to temo

#1 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 20. marec 2017, 05:57

.



#2 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 20. marec 2017, 06:05

Pomlad je ugnala zimo v kozji rog , I am back smile.png in na nočno nebo stopinjo za stopinjo prihajajo pomladna ozvezdja .
Zimska  se pomikajo vedno bolj zahodno in nas počasi zapuščajo . Lep primer je ozvezdje Oriona,

ki se že zvečer , ob nastanku astronomskega mraka , nahaja visoko na JZ delu neba . Še Januarja
je Orion ob prvi temi  ležal nizko nad vzhodnim horizontom . Podobno je z Bikom in njegovim Aldebaranom

ter Plejadami.

 

V pomladanski kader prihajata predvsem dve ozvezdji .Veliki medved , ki je najbolj znan po konstalaciji
Veliki voz, čeprav obsega precej več zvezd. Drugo ozvezdje je Lev z Regulom na čelu . Okrog teh dveh

se nahaja še nekaj manj izrazitih … Mali lev , Sekstant , Čaša , Zračna ( ne oljna  biggrin.png ) črpalka ...

 


Jupiter hypnodisk.gif  spet prihaja bolj izrazito na nebo. Trenutno se nahaja v Devici čisto blizu Spike . Vzhaja že po
20-uri na VVJ strani neba in se skupaj z Devico preko noči pomakne relativno precej visoko nad horizont .

Letos je za izkoristit njegovo lego, ker bo naslednja leta lezel  nižje in nižje vse do leta 2022 . Nato gre pa spet navzgor ...

 

 

Te dni okrog enakonočja Venera love3.gif  igra dvojno vlogo. Je zvezda večernica in hkrati tudi zvezda danica .
Vzhaja okrog 05.30 nekoliko bolj severno od vzhoda . Resda je potrebno malo truda, da se jo opazi, a se da, če je horizont
nezakrit in  nebo na tisti strani jasno . Zahaja okrog 19.00 nekoliko severneje od Zahoda .

 

 

 *** *** ***

 

še link do planetarija , ki je lahko v pomoč       http://vesolje.net/planetarij/



#3 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 15 307

Objavljeno: 20. marec 2017, 08:05

Sicer nisem niti ljubitelj niti poznavalec astronomije, malo me pa vseeno zanima kaj se sveti gor na nebu.

Nimam nobenega teleskopa ali podobne naprave, uporabljam pa tole:

 

http://www.stellarium.org/

 

Prikazuje nebo v realnem času, nastavit je treba le lokacijo.

Možno je premikanje vidnega polja v vse smeri - klik z levo tipko miške, držanje tipke in premikanje v želeno smer.

Možno je tudi zaustavitev, pospešitev ali reverse prikazovalnega časa.

Klik na objekt prikaže levo zgoraj podatke o objektu - ime, oddaljenost in še precij drugig podatkov za katere ne vem kaj pomenijo(astronomi budo že vedeli)

Program je freeware, obstajajo verzije za Windows 32 in 64 bit(od W7 dalje) , Mac in Linux.

 

Opozorilo - če uporabljate Windows 8, 8.1 ali 10 prenesite najstarejšo dostopno verzijo - 0.11.4 https://sourceforge....ellarium-win64/

 

Novejše verzije javljajo že ob instalaciji OpenGL error.

 

Čeprav piše da program deluje v Windows od verzije 7 dalje, deloje tudi v XP(če ga še kdo upurablja)

Za Visto ne vem.


Objavljena slika
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

#4 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 20. marec 2017, 09:08

thx za linke icon1_thumbup.gif

 

Stellarium je eden boljših in največkrat uporabljenih planetarijev.Ga imam tud jaz instaliranega .

Pa Cart du ciel tudi , ki je podoben . Oba nudita mnogo več, kot tisti, ki sem ga navedel zgoraj ,

ki je pa zato zelo nezahteven .



#5 čebelica01

čebelica01
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 1 935

Objavljeno: 20. marec 2017, 10:09

Jupi v Devici? scratchchin.gif Tole malo razloži prosim.



#6 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 15 307

Objavljeno: 20. marec 2017, 15:19

Astronomska revija Spika - http://astronomska-revija-spika.si/

 

Imajo tudi spletno trgovino - teleskopi, oprema za teleskope, filtri itd... icon1_thumbup.gif

Moti me le ker ni nobenih cen... icon1_sneaky1.gif


Objavljena slika
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

#7 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 20. marec 2017, 19:34

Jupi v Devici? scratchchin.gif Tole malo razloži prosim.

 

Domnevam , da te moti, ker ni v Tehtnici … po astrološko. Obstaja razlika med astronomsko
(realno) lego planetov in astronomsko . Sicer bi to bolje razložil nekdo, ki se spozna na astrologijo ,

ampak bom probal . Razlogov je več .


Astrologija definira 12 zoodiakalnih ozvezdij tako, da jih preslika na navidezni nebesni ekvator , pri
čemer vsako ozvezdje zavzema 1/12 kroga oz. 30 stopinj . Astronomija po drugi strani pozna

(poleg ostalih) 14 ozvezdij , ki se dotikajo ekvatorja . Poleg znanih 12-tih še ozvezdje Kita in Kačenosca .

 

Dodatno … teh 14 ozvezdij si ″deli″ ekvator v realnih razmerjih, kolikor so pač velika in ne sorazmerno,
kot to definira astrologija. Od tod razlike v legi objektov , ki jih jaz vedno navajam iz astronomskih podatkov,

ki so edini realni in nenazadnje tudi čisto lahko preverljivi . Če danes ...tam okoli desete ure zvečer stopiš

ven in pogledaš proti vzhodu, boš videla Jupitra natanko tam, kot je bilo rečeno . Malenkost nad Spiko , ki
je alfa Virgo in kar globoko v ozvezdju Device. In tam bo taboril kar še nekaj časa, ker je retrograden vse

do Junija. Tule pa je še printscreen za danes ponoči iz Stellariuma ( omenja ga Alef), ki pove isto .

 

Priponka  1-Celozaslonski zajem 20.3.2017 125458.jpg   48,43K   4 Število prenosov

 

 

 

V ″opravičilo″ astrologiji povem ,kar je Bern Jurečič sem gor napisal kar nekaj časa nazaj . Da ta odmik od

realne postavitve planetov ne vpliva pomembno na napovedi , ker je sistem 12 astroloških ozvezdij le orodje

astrologije. Če se orodje tekom obdobja ne spreminja , potem so današnje napovedi popolnoma primerljive

recimo s tistimi izpred 1000 let . To je mal po spominu napisano, ampak logika naj bi bila takšna. To razlago
komot lahko sprejmem, ker je smiselna .


 

Obstaja pa še tretji razlog , ki pa bistveno spremini prav orodje . To je precesija Zemlje . Vtipkaj v googla in

ti bo vrgel ven razlage in sheme . Jaz bom samo na kratko … ne nč ne bom biggrin.png , tule je dobra razlaga …


https://sl.wikipedia.../wiki/Precesija
 


V glavnem … os vrtenja Zemlje gledena ekliptiko je nagnjena za 23,5 stopinj . Istočasno ta os precedira , t.j niha
… v slabih 26.000 letih opiše popoln krog na obeh polih . Od ene skrajne lege do druge je slabih 50 stopinj ,

oziroma malo manj kot dve zoodiakalni znamenji . To pa je problem astrogije , ki ne vem,če ga zna rešit in ali

se ga je sploh že lotila. Ne poznam zadeve in tu bi res rabli enega astrologa , ki o tem kaj ve  …

26.000 let se sliši veliko … toda če je bil sistem 12 zoodiakalnih ozvezdij postavljen … ne vem … pred
recimo 2000 leti in kasneje ni bil revidiran, potem se je nabralo že kar nekaj stopinj razlike. In astrološka

znamenja niso več tisto, kar so bila takrat.

 

In zaradi vsega naštetega Jupiter ni v Tehtnici ampak, je tam , kjer sem jest reku , da je  tongue.pngwink.png



#8 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 20. marec 2017, 19:43

Astronomska revija Spika - http://astronomska-revija-spika.si/

 

Imajo tudi spletno trgovino - teleskopi, oprema za teleskope, filtri itd... icon1_thumbup.gif

Moti me le ker ni nobenih cen... icon1_sneaky1.gif

 

Cene za teleskope in opremo so ponavadi kar tele od Nemca , potem si pa oni izgovorijo kakšen rabat .

http://www.teleskop-...php/language/en

 

Jaz sem kupil svoj teleskop pri tem iz M.Sobote ... ta pa ima nekaj cen navedenih biggrin.png

http://www.mojteleskop.si/



#9 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 15 307

Objavljeno: 21. marec 2017, 11:15

Cene za teleskope in opremo so ponavadi kar tele od Nemca , potem si pa oni izgovorijo kakšen rabat .

http://www.teleskop-...php/language/en

 

Jaz sem kupil svoj teleskop pri tem iz M.Sobote ... ta pa ima nekaj cen navedenih biggrin.png

http://www.mojteleskop.si/

biggrin.png icon1_thumbup.gif

 

Saj ne da bi imel namen kupit kakšen teleskop, to da ni cen me moti povsod.

Bom zaenkrat ostal kar pri Stellarium in Cartes du Ciel.

 

Še en "astronomski" program - Celestiahttps://celestiaproject.net/

Razen da je mogoče zanimiv za kakšnega amaterja(kot sem jaz) ne ponuja kaj dosti - virtualno potovanje po vesolju in ogled planetov, asteroidov in zvezd iz bližine.

Večina slik je seveda "umetniških", razen tam kjer so dostopne prave fotografije objektov.

Za Windows, Mac in Linux, 32 bit(x86), freeware.

 

Uporabniki Windows 8, 8.1 in 10 imajo na razpolago v Trgovini en kup astronomskih programov, večina je brezplačnih.

Ampak razen da so nekateri zabavni, za resno astronomijo niso.

Večina pa le zaseda prostor na disku.

 

S to objavo je praktično izčrpano vse moje znanje astronomije.

Bom od zdaj naprej le bral. ker malo me pa le zanima.

 

Pa čakal bom kdaj Šaman odkrije to temo in pride povedat da planetov in zvezd ni, da je zemlja ravna itd... k015.gif


Objavljena slika
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

#10 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 21. marec 2017, 12:05

Nc se bat. Dosedaj je poploscil cist vsako temo, pa da te ne bi ... !

#11 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 22. marec 2017, 17:48

Revija Spika, ki je zgoraj omenjena ... če bi napisal, da je ena boljših pri nas, bi se zlagal . Ker je pač edina ...

Če se prav spomnim, znaša naklada okrog 600 izvodov mesečno . Po mojem  mnenju je OK .

Tole , kar sledi , je tudi delno povzeto po marčevski številki Spike , delno pa od vsepovsod po malo .

 

 * * *

 

Lansko leto je bil del astronomske srenje okupiran z novico o morebitnem skritem devetem planetu v
osončju. Letos se en drugi del ukvarja s Trappistom. Ne, ni sir  . Gre za jeseni lani odkrit planetarni sistem

najmanj sedmih planetov, ki krožijo okrog rdeče pritlikave zvezde Trappist 1. Nahaja se tako rekoč na našem

dvorišču , 40 svetlobnih let stran od nas . Ime je dobila po teleskopu, ki je odkril zvezdo in prve tri planete

okrog nje. Naslednje 4 so odkrili večji teleskopi , ki so se obrnili v to smer , potem ko je stvar postala obetajoča.

 


Teleskop Trappist odkriva planete okrog pritlikavih zvezd z metodo tranzita , kajti planeti sami so na takšni
razdalji mnogo mnogo premajhni, da bi jih lahko videli . Ko planet na svoji poti okrog zvezde prečka zvezdo,

instrument izmeri padec svetilnosti zvezde in tako posredno izmeri velikost planeta , hitrost obhoda in še cel

kup drugih stvari. Pritlikave zvezde, ki so sicer najbolj pogosta oblika zvezd v vesolju, so idealne za takšno
metodo, saj planeti okrog njih zaradi majhnega gravitacijskega privlaka krožijo zelo blizu in zato tudi zelo hitro.

Teh sedem planetov okrog Trappista 1 ima obhodni čas od 2 (dveh !) do 20 dni, kar je v primerjavi z Zemeljskimi

365-timi zares malo . Če bi želeli na ta način analizirat samo notranje 4 kamnite planete našega osončja , bi za

to potrebovali desetletje ali več ob njihovih obhodnih časih .

 

Zakaj je sistem tako zanimiv za astronome ? Trappist 1 je zvezda velikosti našega Jupitra in mase približno 1/10

sončeve , izseva pa je zgolj 1/2000 sončevega. Leži skoraj čisto na ekliptiki , t.j navidezni nebesni poti naših planetov in
sicer v ozvezdju Vodnarja. Takšne miniaturne zvezde so zelo racionalne pri jedrskem izgorevanju sredice in ocenjujejo,

da utegne biti njihova življenjska doba 100 miljard let . Sončeva naj bi bila 12 milijard, življenjska doba orjakinj ( kot so

Betelgeza, Antares … ) pa znaša od nekaj 10 do nekaj 100 miljonov let. Ocenjena starost Trappista 1 je okrog

500 miljonov let, kar pomeni , da je v galaktičnem merilu še dojenčica. Kot že rečeno, planeti okrog Trappista 1 krožijo hitro

in zelo blizu . Mnogo bližje, kot kroži naš najbolj notranji (Merkur) okrog našega sonca. Vseh sedem je po velikosti in masi

zelo podobnih Zemlji . Vseh sedem je tudi kamnitih ( kot 4 naši notranji). Kar pa je najbolj pomembno , vsaj trije od
sedmih se nahajajo v področju, ki mu astronomi rečejo zlatolaskino območje. To je področje , kjer temperature na planetovem

površju potencialno omogočajo obstoj tekoče vode. Ta pa je pogoj za obstoj zametkov oblik življenja , kakršnega poznamo na Zemlji .

 

Odzivi na odkritje segajo od pompoznih do skeptičnih . Medtem ko prvi skorajda že pripravljajo dobrodošlico za male zelene, oni

drugi opozarjajo na par pomembnih ″malenkosti″. Prva je .. ali sploh obstaja kakršnakoli atmosfera na katerem od teh planetov.

Če ni atmosfere , potem je radiacija ,ki jo seva Trappist 1 , ″prežgala″ vse , kar je na teh planetih. Neobstoj atmosfere bi pomenilo tudi ,

da je verjetno večino tekoče vode ( če sploh je !! ) izparelo v vesolje . In še cel kup pomislekov je .

 

Novica je kljub vsemu dobra . Nadaljni izsledki utegnejo sicer razočarat, a že dejstvo, da so na enem kupu okrog neke nepomembne

zvezde v naši soseščini našli tri planete, ki utegnejo po podobnosti Zemlji presegat vse dosedaj najdene v stotinah drugih sistemov, je ohrabrujoče.

Sedaj že gradijo nov instrument, ki bo desetkrat presegal zmogljivost Trappista ob precej večji natančnosti. In mnogo večji poudarek bo

na raziskovanju zvezd majhnega kalibra , t.j pritlikavk , ki vendarle predstavljajo največji del zvezd v znanem vesolju , pa so bile dosedaj
zapostavljene.

 

 

Priponka  Acuario-TRAPPIST-1-debil-relativamente-Sol_913119882_104240682_667x375.jpg   40,09K   3 Število prenosov

 

 

Priponka  eso1706m.jpg   72,43K   3 Število prenosov

 

 

Celo uradna stran obstaja :  http://www.trappist.one/

 

Za več informacij odtipkajte v googla Trappist 1 in zadetkov bo polno .



#12 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 15 307

Objavljeno: 22. marec 2017, 19:01

Revija Spika, ki je zgoraj omenjena ... če bi napisal, da je ena boljših pri nas, bi se zlagal . Ker je pač edina ...

Če se prav spomnim, znaša naklada okrog 600 izvodov mesečno . Po mojem  mnenju je OK .

Tole , kar sledi , je tudi delno povzeto po marčevski številki Spike , delno pa od vsepovsod po malo .

 

Lansko leto je bil del astronomske srenje okupiran z novico o morebitnem skritem devetem planetu v
osončju. Letos se en drugi del ukvarja s Trappistom. Ne, ni sir  . Gre za jeseni lani odkrit planetarni sistem

najmanj sedmih planetov, ki krožijo okrog rdeče pritlikave zvezde Trappist 1. Nahaja se tako rekoč na našem

dvorišču , 40 svetlobnih let stran od nas . Ime je dobila po teleskopu, ki je odkril zvezdo in prve tri planete

okrog nje. Naslednje 4 so odkrili večji teleskopi , ki so se obrnili v to smer , potem ko je stvar postala obetajoča.

 

Celo uradna stran obstaja :  http://www.trappist.one/

 

Za več informacij odtipkajte v googla Trappist 1 in zadetkov bo polno .

Zanimivo, res(Šaman se s tem ne bi strinjal).

 

Problem je edino kako priti tja.

Najhitrejše plovilo s človeško posadko je bil Apollo 10, dosežena hitrost nekaj čez 11km/s kar je cca. 0,004% svetlobne hitrosti - https://en.wikipedia...records#Fastest

 

Interstellar Travel - https://en.wikipedia...rstellar_travel

 

To pomeni da bi že do naše najbližje sosede(trojnii sistem Centauri) ki je oddaljen okrog 4,3 svetlobna leta potovali okrog 120 000 let.

Hitrejši pogoni še niso "izumljeni", obstajajo le teorije:

 

Bussard Ramjet - https://en.wikipedia.../Bussard_ramjet

 

Kot je že v članku opisano so to teorijo opisali v svojih delih Sci.Fi avtorji Poul Anderson, Larry Niven, Vernon Vinge in Carl Sagan.

 

Ker pa tehnologija vesoljskih letov ne spada ravno v astronomijo, dovolj o tem.

Ima još...icon_smile_approve.gif

 

Sir trapist je pa tudi tongue.png tongue.png icon1_thumbup.gif


Objavljena slika
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

#13 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 22. marec 2017, 19:41

biggrin.pngbiggrin.png

 

 

 * * * * *

 

Z današnjo tehnologijo bi šlo nekajkrat hitreje kot je šel Apollo oz. nosilna raketa. Tam so šli pač toliko,

kolikor je bilo potrebno, da so ubežali privlačnosti Zemlje . Luna je pa tu blizu in niso potreboval dodatnih

pospeševanj. Če bi s seboj tovorili dovolj goriva , oz. če bi ga prej spravili v orbito okrog Zemlje in nato dotočili,

bi lahko s tem pospeševali, dokler ga ne bi zmanjkalo ( kar  bi blo relativno zelo kmalu ohmy.png ) . Dodatna možnost

je izkoriščanje gravitacijske sile velikih teles ... recimo Jupitra ali celo sonca.  S kroženjem okrog takšnega masivnega

telesa se lahko pridobi zelo veliko hitrosti . Vendar, resnici na ljubo, več kot nekajkratnik omenjenih 11km/s ne zmoremo

z raketami s kemičnim izgorevanjem .

 

Tule je po moje precej spodobno razmišljanje o problemu potovanja po vesolju nekega ljubiteljskega poznavalca :  http://www.andros.si/vesolje/warp.html



#14 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 22. marec 2017, 19:52

Aja ... tisto , zgoraj omenjeno stran  (andros ...) ureja Andrej Ivanuša , tudi Zf pisec . Pred pol leta sem prebral njegovo " Rheia" ... dobra knjiga .

Nekaj od tega poznavanja problemov potovanja je uporabil tudi v zgodbi .



#15 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 26. marec 2017, 05:46

Zadnjič sem slučajno naletel na par nepovezanih člankov , ki obravnavajo trenutno najbolj čislan cilj med astronavti … Mars .

In edini še kolikor toliko realen , roko na srce. Luna je razmeroma nezanimiva , poleti na ISS so zdaj že rutina  . Kaj drugega

torej , kot rdeči planet. Ampak tu je par hakeljcev . Kot prvo...na Mars ni mogoče poletet ravno kadar se komu zahoče.

Postavitev in gibanje planeta glede na Zemljo morata bit ustrezna in prvo takšno leto je 2018 . Elon Musk pospešeno
preizkuša svoje nosilne rakete , ki ne samo da odletijo , temveč se tudi vrnejo in pristanejo . Vse odprave na Mars so bile dosedaj
enosmerne … prišli so gor , dol pa ne. Musk v sodelovanju z Naso očitno premišljuje tudi o vrnitvi . In vrnitev načrtuješ, če
imaš na ladji ljudi. Ne še v letu 2018 , pač pa morda res v letu 2025 . Musk je entuziast in bo reskiral, če se mu posreči naslednje
leto pripeljati na Mars Red Dragona. NASA je institucija in je bolj previdna . V primeru uspeha bo zaslužna tudi ona. V primeru
neuspeha bo kriv Musk.

 

Na Marsu se je dosedaj raztreščilo že mnogo stvari . Pred kratkim Schiaparelli . Pristajanje na Marsu je stvar avtomatike na ladji ,

ker je časovni zamik za upravljanje z Zemlje enostavno prevelik . Pristajajo torej ladijski računalniki, programska oprema in senzorji .

Prav zadnji so menda odpovedal pri Schiaparelliju . Padala so se odprla prepozno in dragocen tovor je s preveliko hitrostjo poljubil rdeča tla.

Red dragon naj bi pristajal s protipotisnimi agregati in recimo, da mu bo uspelo. Ker če mu ne , potem bo to zavrlo nadaljni razvoj poletov

na Mars . Podobno, kot se je po več nesrečah to zgodilo z vesoljskimi čolni.


 


Drug članek obravnava težavnost poleta do Marsa in nazaj z vidika fizične in psihične pripravljenosti potencialnih astronavtov . Polet traja 6 mesecev tja
in 6 mesecev nazaj . OK , na ISS je nekaj ljudi že bivalo celo leto in več . Fizična obremenitev je recimo vsaj približno podobna , toda psihična obremenitev

bo pri marsovskih odpravah bistveno težja. Če na ISS nekdo dobi vnetje slepiča, ga lahko ( vsaj teoretično) v dveh dneh pripeljejo na Zemljo. Vedno

je v pripravljenosti vsaj eno plovilo … rusko , ameriško . Pri poletu na Mars to ne bo možno. Novinar nato v nadaljevanju preseneti , ko čist resno predlaga
zamisel o genski modifikaciji astronavtov. Ne sicer za kratkotrajno nekajdnevno bivanje na Marsu, pač pa za odprave, ki naj bi sledile in bi bivale na rdečem

sosedu dlje časa. Na Marsu je prvi problem radiacija, ker planet premore samo zelo tanko atmosfero in šibko magnetno polje . Drugi ...izjemno nizke temperature .

Tretji je nizka težnost . Ok , ničti problem je seveda, da skorajda ni kisika in da je tudi obstoj tekoče vode pod vprašajem. Zato bi tudi gensko modificiran

astronavt moral bivati v zavetju neprodušnih kupol. Razen sevede, če ne bil gensko tko močno modificiran , da bi bil že skoraj mož X ... kar se pravzaprav

zelo rima z Musk-ovim Space X .

 

Kar hočem povedat ... kako zelo zelo daleč smo že  od Tau Ceti, kaj šele od česa bolj oddaljenega .  Imamo radovednost , imamo željo , nimamo pa nuje, potrebe .

Kar je sicer dobro, ker pomeni, da je Zemlja , kakršna že je , še vedno OK . Vendar ne bo večno...



#16 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 15 307

Objavljeno: 26. marec 2017, 11:33

Kar hočem povedat ... kako zelo zelo daleč smo že  od Tau Ceti, kaj šele od česa bolj oddaljenega .  Imamo radovednost , imamo željo , nimamo pa nuje, potrebe .

Kar je sicer dobro, ker pomeni, da je Zemlja , kakršna že je , še vedno OK . Vendar ne bo večno...

Zelo daleč.

Sonda Voyager - https://en.wikipedia...Voyager_program - lansirana leta 1977 je šele leta 2012 lot poroća NASA zapustila naš sončni sistem in vstopila v medzvezdni prostor.

 

https://en.wikipedia...wiki/Oort_cloud

http://solarsystem.n...ov/planets/oort

 

Ortov oblak(Oort Cloud)  - 50 000-200 000 AU(NASA 5 000-100 000 AU) kar je cca 1/3 razdalje do najbližje sosede Alpha Centauri Voyagerja še čaka.

 

Tau Ceti je pa še skoraj trikrat dlje kot Alpha Centauri - nekaj manj kot 12 svetlobnih let.

 

Problem pri medzvezdnih potovanjih ni samo pogon.

Kakršenkoli že bo(kadar bo, za časa najinega življenja zagotovo še ne) - fizika pravi da je za ustavljanje neke mase z določene hitrosti na nič potrebno ravno toliko energije kot za pospeševanje iste mase z nič na tisto hitrost.

 

Drugi problem(da ne omenimo sevanja, kar je relativno lahko rešljivo) je "material" v medvzdnem prostoru.

Hitrosti za medzvezdno potovanje bi se morale gibati od nekaj % do blizu svetlobne hitrosti.

Med nami in Alpha Centauri res ni večjih nebesnih teles, ampak ta prostor ni popolnoma prazen.

Vsebuje marsikaj, od atomov raznih elementov do prahu(teorija).

Pri res velikih hitrostih bi že trki atomov na daljši rok - desetletja ali stoletja - povzročili resno škodo na plovilu.

Obstajajo zaenkrat samo teoretične rešitve - razni ščitniki, magnetna polja ipd.

 

Polet na Mars s človeško posadko - mislim da je Musk malo preveč optimističen.


Objavljena slika
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

#17 Silica

Silica
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 062

Objavljeno: 26. marec 2017, 12:01

Polet na Mars s človeško posadko - mislim da je Musk malo preveč optimističen.

 
Jaz pa mislim, da si ti malo preveč star wink.png


Penny: Oh big deal. Not knowing is part of the fun.

Sheldon: "Not knowing is part of the fun". Was that the motto of your community college?


#18 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 26. marec 2017, 12:34

Zelo daleč.
Sonda Voyager - https://en.wikipedia...Voyager_program - lansirana leta 1977 je šele leta 2012 lot poroća NASA zapustila naš sončni sistem in vstopila v medzvezdni prostor.
 
https://en.wikipedia...wiki/Oort_cloud
http://solarsystem.n...ov/planets/oort
 
Ortov oblak(Oort Cloud)  - 50 000-200 000 AU(NASA 5 000-100 000 AU) kar je cca 1/3 razdalje do najbližje sosede Alpha Centauri Voyagerja še čaka.
 
Tau Ceti je pa še skoraj trikrat dlje kot Alpha Centauri - nekaj manj kot 12 svetlobnih let.
 
Problem pri medzvezdnih potovanjih ni samo pogon.
Kakršenkoli že bo(kadar bo, za časa najinega življenja zagotovo še ne) - fizika pravi da je za ustavljanje neke mase z določene hitrosti na nič potrebno ravno toliko energije kot za pospeševanje iste mase z nič na tisto hitrost.
 
Drugi problem(da ne omenimo sevanja, kar je relativno lahko rešljivo) je "material" v medvzdnem prostoru.
Hitrosti za medzvezdno potovanje bi se morale gibati od nekaj % do blizu svetlobne hitrosti.
Med nami in Alpha Centauri res ni večjih nebesnih teles, ampak ta prostor ni popolnoma prazen.
Vsebuje marsikaj, od atomov raznih elementov do prahu(teorija).
Pri res velikih hitrostih bi že trki atomov na daljši rok - desetletja ali stoletja - povzročili resno škodo na plovilu.
Obstajajo zaenkrat samo teoretične rešitve - razni ščitniki, magnetna polja ipd.
 
Polet na Mars s človeško posadko - mislim da je Musk malo preveč optimističen.



Mogoce nama uspe dobit tisti zvarek, ki sta dobila Charlie in Algernon . :)

Tud jaz sem imel v mislih Alfa Centauri, pa se mi zapisala ona druga. In zato, ker ne bova docakala,
bereva Sf . Mislim , da je Tepper-jeva napisala ... tko nekako ..

arheologija je antropologija preteklosti, science fiction pa je antropologija prihodnosti

#19 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 15 307

Objavljeno: 26. marec 2017, 12:35

 
Jaz pa mislim, da si ti malo preveč star wink.png

Ja, dete, imaš prav...  a040.gif

 

 a045.gif


Objavljena slika
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

#20 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 15 307

Objavljeno: 26. marec 2017, 12:41

Mogoce nama uspe dobit tisti zvarek, ki sta dobila Charlie in Algernon . smile.png

Tud jaz sem imel v mislih Alfa Centauri, pa se mi zapisala ona druga. In zato, ker ne bova docakala,
bereva Sf . Mislim , da je Tepper-jeva napisala ... tko nekako ..

arheologija je antropologija preteklosti, science fiction pa je antropologija prihodnosti

Tole bi pravzaprav bolj spadalo v Knjige ki jih radi bremo, pa ker je branje Sf že omenjeno in Tau Ceti tudi - https://en.wikipedia...Ceti_in_fiction

 

Nekaj od navedene literature sem tudi prebral.


Objavljena slika
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

#21 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 27. marec 2017, 05:01

Elon Musk me spominja na pokojnega Steve Jobs-a .

 

 

 

*  *  *

 

 

Tule je članek , malo za šalo , precej tud zares ... o Musku , o BFR tongue.png , o Marsu  ...

 

 

 

  http://waitbutwhy.co...full-story.html



#22 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 31. marec 2017, 17:47

Te dni razmeroma šibak sij luninega krajca ne ovira opazovanja zvezd. Danes ter jutri bo tudi razmeroma
jasno nebo in zato zadnja ugodna prilika, da se poslovimo od zimskih zvezd . Iz dneva v dan bodo slabše

vidne in v drugi polovici aprila bodo počasi začele odhajat v južne dežele. Lastovke gor, zvezde dol . biggrin.png

 

 

Ob deseti uri zvečer, kar je še čist človeška ura, vendar hkrati tudi že astronomski mrak , bodo od
jugozahoda do severozahoda zapolnile nebo takole (samo najbolj svetle) :


 

na JZ …                                       spodaj Sirij v Velikem psu ,   nad njim Prokijon v Malem psu


še nekoliko bolj zahodno JZZ …  spodaj Rigel Orion, nad njim Betelgeza , nad njo Kastor in Poluks

 

na Z …                                        Aldebaran v Biku , pod njim lunin krajec


nekoliko severneje SZZ …          zgoraj Kapela v Vozniku , pod njo in malo nad horizontom rdečkasti Mars .


 

Priponka  1-Celozaslonski zajem 31.3.2017 180251.jpg   41,38K   2 Število prenosov

 

 


Na 90 stopinjah neba torej zbrana skoraj vsa zimska druščina. In če se boste nato obrnili za 180 stopinj,

boste nad vzhodnim horizontam že opazili svetlega Jupitra in malo pod njim Spiko v Devici . Svetla zvezda

malo višje in levo od obeh je Arktur , alfa Volarja .

Torej … ena luna, dva planeta in deset najsvetlejših zvezd . Če vas bo pa kdo za rokca držal , zna bit pa

še kakšna več... smile.png

 



#23 čebelica01

čebelica01
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 1 935

Objavljeno: 11. april 2017, 10:35

Waaaaaaa ... polna Luna v Tehtnici, Jupi in Spika. flirt.gif

 

 

 

 



#24 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 11. april 2017, 11:09

Orko dio čebela ... luna in jupi sta na obisku pri  Spiki . In Spika  je doma v Devici ... tongue.pngsmile.png 



#25 silver

silver
  • Zlati član
  • Št. objav: 1 244

Objavljeno: 11. april 2017, 12:00

Je blo pa lepo za pogledat, kako se vsi trije drenjajo, kdo bo zjutraj prej zasel pod horizont.
In istocasno, tocno na drugi strani neba ... na vzhodu ... te dni vzhaja danica Venera. Samo
obrnes se za 180 stopinj... :)




Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0