28 komentarjev na to temo

[nataly]

Ideja je Bobnarjeva:)) Jaz jo samo udejanjam!
Torej celjenje duševnih ran.
Kako nastanejo in kako jih celite?

natalija

[Marsa]

Danes pa "rane", Nataly ..a si gledala zadnjic film?..

Nastanejo zelo razlicno..
In tudi celijo se razlicno (uspesno).

Celjenje:
pozitivne afirmacije, pozitivne afirmacije, pozitivne afirmacije...
notranja molitev, molitev, molitev...

Marsa

Vsakdo ima toliko pravic, kolikor ima moci. Latinski pregovor

[nataly]

Jah seveda. Te rane nam lahko povzroči samo nekdo, ki nam ogromno pomeni. So neverjetno globoke in res težko ozdravljive.

natalija

[mushi]

To bi jst tud rada vedela. Da se zacelijo in jih nič več ne odpre..

[Marsa]

Ko smo ravno pri ranah in ko so ravno povezane danes takole
(*Nataly je odprla temo Celjenje ran, Bobnar -pa tudi jaz najprej- pa je mislil, da je govora o teh, dusevnih)...

Imam to brazgotino - nemarno sem se urezala s konzervo (mudilo se mi je, ker je moj dojencek, ki ga je bilo treba podojiti, jokal, kaj jokal, vrescal, jaz pa hotela se macki dat za jest, da v miru dojim, pa si v vsej tej naglici prerezem palcno blazinico na desni roki... potem v mukah dojenje... in ne casa k zdravniku - otroka, polletnega dojencka, ne kam dat...)..

No, skratka - ze v ("pravih", konkretnih Ranah) sem omenila, da sem si tole prerezala in se mi je ful dobro zacelilo.
Vendar:
tale brazgotina na blazinici me semitnja skeli... Ce kaj rezem (in ce noz na vrhu ni gladek) ali kaj takega.
Torej - rana se je povsem zacelila, je pa ostala majhna brazgotinica, ki se zdaj malce zaskeli.

No, prav tako pa je tudi z dusevnimi ranami.

Na sreco...

Marsa

Vsakdo ima toliko pravic, kolikor ima moci. Latinski pregovor

[pokowc]

JA,znano men vse to..jest to delam sprot,nočem kej tazga naprej tišat v seb, jest se sprot poklepam

Jest želim žvet

P°k0w<

[zirosi]

Pravijo, da čas celi rane (pa kakšna alko terapija, da se ne vnamejo).





Uživajte!

[pokowc]

P°k0w<

[bela vrtnica]

To res boli, še tolk bolj pa, če ti oseba ne pusti, da se rana zaceli. In pol se ne moreš znova zaljubit, pa tko bi se rada [V]

Pravijo, da čas celi rane, ampak brazgotina vseeno ostane.

[Tamburin]

Jaz pa ne alko - jaz se ponavadi začnem nažirat s hrano, pol pa +5kg! [V]

Vendar mi hrana ne zaceli duševnih ran, samo navidezno me potolaži.
Zaceli pa jih le čas in kot pravi Marsa: afirmacije... Pa veliko razmišljam in se sprašujem, zakaj me je nekaj prizadelo. Vedno želim priti do odgovora, a mi vedno ne rata - vsaj ne prav hitro.
Ja, navadno čas naredi svoje...

Tamara

*******************

[pokowc]

oj
vsakmu na svetu prpada en kvaliteten nepozaben žur, ena sexy oseba, en nepozabni pogled... Zakaj teb ne bi kaj takega prpadal

P°k0w<

[Tamburin]

A samo en?
Jaz bi pa še kakšnega?

Tamara

*******************

[Pujsita]

To bi jst tud rada vedela. Da se zacelijo in jih nič več ne odpre..

Sprejeti ljudi takšne kakršne so, verjeti, da v vsakem trenutku reagirajo najbolje kot so takrat zmožni, pa se ranice niti ne pojavijo, poleg tega pa vedeti, da vsaka situacoja prinaša tebi nekaj, kar v tistem trenutku rabiš.

Jaz sem lani zacelila 7 let staro globoko rano - razočaranje in žalost, recepta ne vem, razen to, da sem prebrala knjigo Življenje je tvoje in v enem trenutku - brez kakšnih afirmacij in molitev, je strašno težko breme padlo z mene in z osebo, katere dejanje sem jaz spremenila v globoko rano sem ponovno navezala stike...

[anaconda]

tud jaz mislim, da je najučinkovitejša metoda celjenja ran, pozitivne afirmacije. Kdaj začnejo delovati, pa je odvisno, od globine rane. Saj molitev, ko prosiš za nekaj, je tudi ene vrste pozitivna afirmacija.

Moja duša jih je že kar nekaj ran prejela in odstraniti jih ni lahko. Čeprav se sprašujem, ali so rane zarisane na moji duši ali na mojem egu

[Voda]

men se pa zdi, da tudi dusevne rane povzrocijo mehanske poskodbe - podobno kot telesne - seveda na energijski ravni ( moteno delovanje dolocenih caker ) in je treba poleg afirmacij poskusiti tudi z bolj fizicnim ranocelstvom, ki ponovno vzpostavlja pravilen pretik energije ( bioenergetiki, tai chi ipd.9

[Tamburin]

Moja duša jih je že kar nekaj ran prejela in odstraniti jih ni lahko. Čeprav se sprašujem, ali so rane zarisane na moji duši ali na mojem egu 

Ja, res se je to za vprašat!

Pred kratkim sem nekje napisala (in so se eni tudi strinjali ), da "nesrečna ljubezen" ne more obstajati. Če ljubiš, ljubiš - in si zato srečen. Neglede na to, da ne dobivaš nobenega povračila. Če resnično ljubiš, želiš ljubljeni osebi vse dobro - celo tudi to, da ni s tabo (če noče biti s tabo), ampak da je s tistim, s komer si želi biti. In si srečen, ker je ljubljena oseba srečna... Torej ne moreš biti nesrečno zaljubljen.

Nesrečen in ranjen je lahko samo ego - tisti košček v tebi (v meni, v nas...), ki hoče nekaj IMETI, nekaj posedovati. In če nima, je nesrečen in ranjen in ga boli...

[Tamburin]

Ja, Mick, saj vem. Saj ne pravim, da jaz nimam ega in da nisem ujeta vanj. Se ga pa včasih zavedam in se skušam z njim nekako "boriti"...

Sem glih zdaj v enem takem obdobju, ko si skušam tole dopovedati (da prava ljubezen nima nič skupnega s tisto bolečino ob izgubi), zato tak moj prejšnji post. Da napišem in se počutim močnejša od ega, ki je nepismen.

[soncica]

Ok... k ste se tko lepo razpisali o dusevnih ranah... bi jest prasala eno...
Kako zacelis rano, ki ti jo zapusti TISTI, ki si ga iskal, in nasel... a izgubil... pac zaradi spleta okoliscin...
Se da taka rana sploh zacelit? Se da najdet nadomestek za tistega pravega, tistega ki ti je pomenil vse in katerega si edino zelis? Ce ne, kaj preostane, biti sam celo zivljenje?
Le kdo se je spomnu vse skupi tko zakomplicirat? :o|o:

[Pujsita]

Ok... k ste se tko lepo razpisali o dusevnih ranah... bi jest prasala eno...
Kako zacelis rano, ki ti jo zapusti TISTI, ki si ga iskal, in nasel... a izgubil... pac zaradi spleta okoliscin... 
Se da taka rana sploh zacelit? Se da najdet nadomestek za tistega pravega, tistega ki ti je pomenil vse in katerega si edino zelis? Ce ne, kaj preostane, biti sam celo zivljenje?
Le kdo se je spomnu vse skupi tko zakomplicirat?  :o|o:

Ni tako težko, če se tako naravnaš. Imela sem že dosti zelo dobrih prijateljev in prijateljic v življenju, v tistem trenutku so bili moji najboljši, pa smo potem šli vsak po svoji poti življenja in nimamo več stikov, občasno sem razmišljala, zakaj je tako... Pa sem prišla do spoznanja, da smo enostavno izpolnili poslanstvo v naših življenjih do tega trenutka, če si bomo še kdaj potrebni (uh, me kar skrbi kako bo kakšna moška pamet razumela tole), bomo že vstopili spet nazaj v življenje. Vesela sem, da smo preživeli skupne trenutke in skupaj uganjali norčije, zdaj pa imamo pač drugačne potrebe.

Prav tako je s partnerji. Tudi jaz sem imela prej eno daljšo, prijetno zvezo, za katero sem hvaležna, da se mi je zgodila, nisem pa nikoli obžalovala, da se je zaključila, kajti zdaj si npr. ne predstavljam življenja s tistim partnerjem, ker ne vem, kaj bi si lahko dajala, takrat pa sem od njega dobila točno tisto, kar sem takrat potrebovala in upam, da on tudi od mene.

Z možem zdaj sem srečna, ogromno sem se ob njem vsega naučila in ga spoštujem in ljubim, zato, ker je tak kot je, če bi pa prišla do take točke, ko bi kdo od naju želel po svoje, bi pač sprejela za dobro - verjetno bi to obadva potrebovala, ker bi naju čakalo nekaj dosti lepšega, pač na drug način. Si tega v tem momentu sicer ne predstavljam pa tudi si ne želim, da se razideva, vendar nisem več obremenjena s tem, da je treba biti z nekom celo življenje in da ti je namenjena točno samo ena oseba. Lahko sicer je tako, lahko pa tudi ne. Jaz ljubim iz vsega srca ali pa raje nisem z nikomer, če je pa Time to say goodbye, pa pač je, v dobro obeh.

Uh, nisem si mislila, da bom kdaj takole mislila...

[anaconda]

men se ne zdi, da bi kdo kar koli zakompliciral, čeprav sem jaz v tem dobra, če se tega "strokovno" lotim.

Duševne rane, se po mojem dajo zaceliti. Če ne tako, pa čez čas, če ne v tem življenju, pa v drugem. to je pa čisto odvisno od vsakega posameznika, kako je pripravljen sprejtei rano in ali jo je sploh pripravljen zaceliti. Veliko lažje se je ujeti v past in znova in znova premlevati stvar, ki ti je povzročila to rano. Enostavno moraš opustiti vlogo žrtve in oprostiti. Enostavo? Za napisat ja, za naredit pa ne

ego je, po moje, največji problem. Naj dam en banalen primer. Ena zelo rada bere Piko Nogavičko. Tud men je ful všeč. Kdor koli ji lahko reče karkoli, naredi karkoli, pa bo vse videla, tako kot ona hoče, obrnila sebi v prid in se smejala in zabavala.

Jaz človeka brez ega še nisem srečala, seveda sem pa kakšnega videla v kakšnem filmu , in mislim, da obstajajo in jih občudujem. Seveda so pa tako redki,, da jih težko srečaš.


Evo, a ni nekdo nekaj govoril od tega, da smo stvar zakomplicirali?
Kaj bo šele po tem mojem tekstu rekel

pa srečno

[soncica]

Hvala Janja K.
Ce mi bos zdej sam se razlozila princip, kako naj frekvenco razmisljanja obrnem na podobno, kot jo imas ti, pa mi bo morda uspelo najdi kaj boljsega, ceprav sem ta moment v srcu prepricana, da kaj takega ni mogoce (ceprav predobro vem da ni bil idealen)


Hvala Mick tudi tebi. Tole full pomaga.

[Pujsita]

He-he......ne podcenjuj kar tako moške pameti...JanjaK......in te ni treba skrbeti zanjo . Je vprašanje ali nekatere stvari razumemo tako, kot si ti verjetno predvidevala.....ali pa jo le radi obrnemo na hec   Sam se v velikočem strinjam s teboj......se pa vprašam ali bi npr. v trenutku razhoda z možem, recimo da si bi želel po svoje on, res lahko razmišljala tako.....sprejela to za dobro, ker te npr. itak čaka nekaj dosti lepšega. Verjetno nas je večina forumovcev dovolj starih in izkušenih, da vemo, da nima smisla ohranjati neke veze na silo in da se bo kmalu ali pa mogoče malo manj kmalu (lahko pa tudi ne )....v našem življenju pojavil kdo....s katerim nam bo enako lepo ali celo lepše in bomo mogoče celo veseli, da se je prejšnja veza razdrla........Močno pa dvomim, da smo v trenutku neželjenega razhoda (vsi) sposobni tako racionalno in zrelo razmišljati.......so takrat verjetno v ospredju čustva......bol, žalost itd.....racio pa le pomaga, da ta negativna čustva preje premagamo....In če smo ljubili, imeli zelo radi....nas neželjen razhod z ljubljeno osebo, prijateljem.....boli....vedno.......ene bolj druge manj......in eni prebolijo prej drugi kasneje.....

Ja tele zadeve v praksi se znajo pokazati kot zelo sumljive in meja je zelo zelo tanka. PO tehle tekstih bi si človek mogoče mislil, da pač poskusiš z nekom biti, pa če ne gre, pač adijo, life goes on. Jaz precej drugače funkcioniram. Svinjice smo zelo zvesta in predana bitja - svinjak redko menjamo . Jaz če z nekom sem v vezi, dam vse od sebe zaradi sebe, kajti ne maram polovičnih zadev - nekaj samo na pol narediti. Niti nočem vzdihovati in stokati in biti razočarana nad nečem, za kar se ne bi potrudila. Če pa bi bil moj mož kljub vsemu nezadovoljen z zakonom, potem tudi to ne bi bilo to - niti meni ne bi bilo všeč (če je nekomu vseeno za odnos) in potem bi bilo res bolje za oba, da bi se razšla. Ker sem klju vsemu malo egoistična, bi me vsekakor to bolelo in bi si v trenutkih največje krize pač govorila, da je bilo to potrebno zaradi obeh.

Saj nesrečen je vsak samo dokler si to dovoli, to vse so samo stvari odločitve...

[Pujsita]

ego je, po moje, največji problem. Naj dam en banalen primer. Ena zelo rada bere Piko Nogavičko. Tud men je ful všeč. Kdor koli ji lahko reče karkoli, naredi karkoli, pa bo vse videla, tako kot ona hoče, obrnila sebi v prid in se smejala in zabavala.

Jaz obožujem Piko Nogavičko. Tako pozitivna in zabavna zgodbica je, čisto v vsaki zadevi se znajde in naredi zase najboljše - pomiva tla s sirkovimi krtačami na nogah, valja testo na tleh,... Isto zgodbico bi lahko napisali tudi kot Sirota Pika, kajti bila je brez staršev, imela samo 2 prijatelja, bila prikrajšana za marsikaj - če bi ona to hotela tako videti, je pa življenje vzela kot izziv in kot niz lepih in prijetnih trenutkov in tako sposobnost nosimo vsi v sebi, samo če si jo dovolimo priklicati

[anaconda]

ne vem, mislim, da je vse v naših glavah.

probi.

te en enkrat razjeti, in imaš dve varijanti, ali boš stvar premleval in premleval, dokler ne ti bo zrasla prek glave, ali pa boš 3 globoko vdihnil in se distancira od težave. Kako se boš počutil, če boš naredil prvo stvar in kako če boš naredil drugo stvar. Obe pa narediš v glavi

[Pujsita]

ne vem, mislim, da je vse v naših glavah.

probi.

te en enkrat razjeti, in imaš dve varijanti, ali boš stvar premleval in premleval, dokler ne ti bo zrasla prek glave, ali pa boš 3 globoko vdihnil in se distancira od težave. Kako se boš počutil, če boš naredil prvo stvar in kako če boš naredil drugo stvar. Obe pa narediš v glavi 

Tako nekako, ja , sicer se ti pa lahko slaba volja in nezadovoljstvo vlečeta kot jara Annaconda .

Tudi meni so letos v eni zadevi izginila tla izpod parkljev in sem bila nekaj dni kot mesečnica - odsotna, slabe volje, ravno do Kosova .... Pa sem si eno jutro rekla, Janja, zdaj je pa dosti smiljenja sami sebi, uničila si si že par dni z nerazpoloženostjo, a misliš še naprej metat dneve stran? No in sem priklicala spet smeh na rilček in radost do življenja in moj svinjaček je postal spet tako prijazen in prijeten kot vedno.