Teorija štirih načel
#1
Objavljeno: 7. marec 2003, 01:00
Uči jo Richard Farmer, mojster Tai Chi-ja ( http://www.risingdra....com/index.html ), ki ima na svoji web strani med drugim tudi številne odlične članke (npr. The empty Boat ali pa The Path of Practice...), ki jih je vredno prebrati. Richard je imel pred dvemi leti v Sloveniji šolo oz.delavnice pod imenom "Živa preobrazba". Obenem, ko je prihajal v Slovenijo, je imel spotoma še nekaj eno ali dvodnevnih delavnic, ki so bile enkratne. Bila sem na njegovi delavnici in predavanjih. Tam sem se med drugim naučila preproste teorije za življenje, ki jo zmore čisto vsak in doživela najlepšo nepozabno meditacijo, s katero smo se naučili biti čvrsta celota, pa obenem prožni. (Kot drevo- če je pretrdo, ga veter zlomi. Če je premehko, ne stoji pokonci. Če je prožno in čvrsto, kljubuje vsakemu vremenu.)
Richard je vedno rekel: ne učim vas nič novega. Samo pokažem vam, kaj imate že sami v sebi in kako to uporabiti. Enkrat pred letom sem o tem že pisala na LN....
TEORIJA ŠTIRIH NAČEL (Four Principles)
1. Ustavi se (stop)
2. Sprosti se (relax)
3. Odpri svoje srce (engage your heart)
4. Naredi, kar si res želiš-poslušaj intuicijo (react naturally-do what you want to do))
Kako to izgleda v vsakdanjem življenju?
Recimo, da vas nekdo prizadane, razjezi...
1. STOP
Ustavimo se, ne odreagiramo takoj, ne gremo z glavo skozi zid. Dobesedno SE USTAVIMO. STOP !! Fizično in psihično!!
Rečemo si: S T O P !!!
2. RELAX
Sprostimo se.
To v praksi izgleda tako, da naredimo globok počasen vdih in prav tako počasen izdih in se pri izdihu popolnoma zmehčamo, kot prazna vreča, spraznimo možgane, kot da bi šel čez njih prepih in v tem momentu se v bistvu "priklopimo" na vesolje, na intuicijo. Važno je, da izklopimo možgane. Možgani nas kar naprej sekirajo in premlevajo vse živo, razum nam govori, da smo napadeni, užaljeni, da je to grozno, itd.... IZKLOP!
3. ENGAGE YOUR HEART
Odpremo svoje srce- srce nikoli ne reče NE, srce vedno dopušča in upošteva vse možnosti reagiranja in občutkov, nič naučenega, nič vodenega (kot zahtevajo možgani), nobenih blokad, vzgojnih omejitev... Kot bi na široko odprli vrata vsem možnostim. Nismo zablokirani,zaprti. Smo odprti.
4. REACT NATURALLY
Naredimo, kar začutimo, občutimo, da bi res radi naredili, da je RES za nas dobro (intuicija, poslušanje samega sebe). Odreagiramo kot čutimo in ne kot smo naučeni.
In to je to.... Zadeva ni čisto preprosta, ni pa tudi ne težka. Treba je malo potrenirati... Zelo važni sta prvi dve načeli- da se ustavimo in sprostimo, ker brez tega ne najdemo poti do sebe.
Ta načela veljajo v vsaki situaciji, še posebno, če smo zelo razburjeni ali prizadeti. Tako postanemo bolj umirejni,ne reagiramo nepremišljeno in v navalu čustev, imamo priliko svoje ćustvo in reakcijo spoznati in ji s tem vzamemo moč. Stvari nas ne prizadanejo več, ekstremnih čustev, ki nam škodujejo se tako izognemo. Preplavi nas notranje zadovoljstvo in notranji mir, ker reagiramo tako, kot si želi naše srce.
Poizkusite, res deluje!
Daisy
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dan razum, da ločimo med enim in drugim.
#2
Objavljeno: 7. marec 2003, 01:00
Je pa nekaj drugega, smešnega... Predstavljam si da me nekdo razjezi, potem ta nekdo pričakuje povratno reakcijo... jaz pa bruhnem iz sebe prvo črko "grde" besede ali stavka, potem se USTAVIM, globoko vdihnem in iz sebe skozi izdih spravim jezo, pogeldam to osebo in ODPREM SRCE potem pa jo potrepljam po ramenih ali pa naredim dejanje, totalno skregano s pričakovanjem... Ej to je ful dobro... ne trošiš energije, in še presenetiš dotično osebo na ful...
Dobro, Daisy, zelo dobro.... Obljubim da se bom trudila, vsaj pri jezi in žalosti (ta mi pobere največ dragocene energije)
Lepo te pozdravljam!
Mir in ljubezen vsem, ki gazijo tla zemlje!
M. H. Alderson
#3
Objavljeno: 7. marec 2003, 01:00
zrak
voda
zemla
ogenj
#4
Objavljeno: 8. marec 2003, 01:00
Ko nas nekdo prizadene, razjezi (kot si dala za primer ti, daisy), je (po moje) treba
1.) dati jezo oziroma kakršnakoli negativna čustva ven iz sebe in
2.) osebi, ki nas prizadene ali razjezi, sporočiti, da nam to ne odgovarja.
Zato ne vidim razloga, zakaj bi nekaj, kar teče, ustavila in potegnila nekam vase. Jaz mislim, da je treba odreagirati, kot čutimo tisti moment, vendar je treba biti priseben. Reagirati prisebno. Ne smemo torej postati sužnji svojih čustev, (joj, kako bi se izrazila), ne smemo "izgubiti glave" zaradi čustev... Moramo stati na tleh, medtem ko reagiramo. Moramo se zavedati, moramo ostati zavestni, medtem ko n.pr. "bruhamo ogenj". S tem damo jezo ven in istočasno drugemu sporočamo, da si ne dovolimo, da bi nas kdo drk...
Sem prevečkrat vzela vso odgovornost za moja negativna čustva nase, pa so me začeli potem vsi po malem j... v glavo. So najbrž mislili: "Saj jo lahko..."
Zdaj pa raje udarim po mizi , pokažem svoja čustva in se postavim zase. In s tem pridobim spoštovanje - da me nimajo več za predpražnik...
Tamara
*******************
#5
Objavljeno: 8. marec 2003, 01:00
Verjetno ni finta v tem, da bi vedno custva tlacil in bil predpraznik za druge, ampak v preobrazbi energetskega potenciala, ki ga prinese custvena reakcija. Temu bi jaz rekla sprejemanje odgovornosti za svoja custva.
Se mi pa zdi vse skupaj zelo zanimivo. Tako, se malo skulirat. Bom poskusla.
#6
Objavljeno: 9. marec 2003, 01:00
Dejstvo pa je, da prevečkrat nepremišljeno odreagiramo in si po nepotrebnem delamo škodo. Kot jaz razumem zadevo in kot je bilo razloženo, gre za to, da se ustaviš in s tem preprečiš nerazumen izbruh, ki lahko naredi več škode kot koristi. Potem SPROŠČENO (in ne pod paro kot kak lonec na pritisk, ki je eksplodiral) itak odreagiraš kot želiš, kot ti pravi intuicija. To samo pomeni, da dopustiš VSE možnosti in tvoja notranjost izbere tisto, ki je v danem trenutku najboljša zate.Prisebno, ja. Ampak ne vem, če je beseda priseben vedno razumljena prav. Je v bistvu popolnoma pravilen izraz za tak moment, a biti pri sebi pomeni poslušati svoj notranji glas, mi pa si največkrat predstavljamo, da biti priseben pomeni vklopiti možgane in odreagirati z razumom, logiko... Pa to ni vedno najboljša pot.
Richard je dal primer, ko te nadere šef, ker si ga polomil. Kako reagiraš? Lahko se razburiš, da nisi kriv, lahko se začneš vleči ven, valiti krivdo na druge, začneš prepir, obmolkneš in "zmrzneš" itd... Vse to ne daje pravih rezultatov. Lahko pa rečeš točno tako kot ptavi Naky- ok. polomil sem ga. priznam. Evo me- kaj boš z mano..? In presenetiš osebo na drugem koncu... S tem ji vzameš veliko moči, jeze..
Nekako ne znam primerno razložiti stvari, a res ni mišljeno da se vedno reagira mirno in tiho. Bistvo je le, da odreagiraš z intuicijo in ne z egom, tako kot je zate res najbolje in kar ti za posledico da notranji mir. Velikokrat smo žaljivi in maščevalni, če nas kdo užali ali prizadane. Taka čustva nam definitivno ne prinesejo rešitve situacije in notranjega miru. Je pa prav, da povemo kar nam ni prav, a na pravi način in s "pravo energijo".
Uma je lepo napisala, da gre za preobrazbo energetskega potenciala, ki ga prinese custvena reakcija. Naš največji problem so pretirane čustvene reakcije. Pretirana čustva zameglijo našo intuitivno reakcijo.
Seveda pa smo spet pri debati, ki smo jo imeli že pri večih temah na LNF - kdaj nas kdo lahko užali in prizadane... Kako visoko je naše zavedanje... ali že lahko ob določenih besedah RES ne začutimo več prizadetosti, ker osebo "razumemo" (to ni isto kot odobravamo!!!) zakaj ne zna drugače reševat stvari in se obnašat do nas.... in ko RES neprizadeto odvrnemo: poslušaj, to kar govoriš je traparija, neresnica, laž, ni potrebe, da tako govoriš z mano, tega mi ni treba poslušati, ne rešuj SVOJIH problemov tako, da žališ MENE itd, itd ....adijo....! Se obrnemo in gremo... In niti minute več ne porabimo za valjanje v negativnih mislih, ki bi se še podile po naši glavi...
Je težko, ampak se resnično da. Trening, trening... ampak nagrada je veličastna. Ni strpnosti, ni tolerance, ni tlačenja čustev, ni uničujočih čustvenih izbruhov, po katerih se tresemo še dve uri od jeze in ponižanja.... je svoboda.. Biti cool- ne biti pod kontrolo ampak sproščen...
Za popestritev:
Richard nam je povedal tudi zabaven konkreten svoj primer reagiranja:
Ponoči je naletel na zadrogiranca, ki ga je ustavil in hotel denar.
Najprej se je ustrašil in hotel zbežati, potem pa se je spomnil prvega in drugega principa in to je tako zašokiralo tipa, da se je ustavil in ga debelo gledal (Richard je bil hladen kot špricer in ni kazal strahu). Ppotem je tip spet navali in Richard si je spet rekel-stop/relax in spet se je tip kot po čudežu ustavil, ko je začutil njegovo mirnost.
Pri tretjem poizkusu pa se je spomnil še tretjega in četrtega principa- kaj je najboljše zame v tem hipu? Vsi smo napeto čakali, da bo povedal, kako so principi čudežno delovali in kako je umiril napadalca... Pa je rekel: "I ran away like out of hell!"
Daisy
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dan razum, da ločimo med enim in drugim.
#7
Objavljeno: 9. marec 2003, 01:00
4 nachela
globoko spati
hladno piti
gladko pozhirati
trdo natikati
ma vas rad
ORA, LEGE, LEGE, RELEGE, LABORA ET INVENIES
#8
Objavljeno: 11. maj 2004, 19:35
#9
Objavljeno: 12. maj 2004, 10:40
pa da ne zapadem spet v pretiravanje....zanimivo pri vsem je pravzaprav to, da ostanem mirna, skulirana, povem kar imam za povedat....vendar je vse nekam bolj blago, pa zato ljudje nič manj resno ne vzamejo...pa tudi o čustveni plati problematičnih stvari se lahko pogovorim, le da me pri tem ne ruka, kot me je včasih. dokler nisem obvladala tega sem bila kot tempirana bomba........na kratko: izkušnje kažejo, da se da uskladiti notranji mir na način, ko čustva niso potlačena
but i dream things that never were; and i say WHY NOT?
#10
Objavljeno: 12. maj 2004, 11:16
Hmm, meni tudi tole znano... 'tempirana bomba' - dober izraz, evo taka sem jaz bila tudi... :o|o:.pa tudi o čustveni plati problematičnih stvari se lahko pogovorim, le da me pri tem ne ruka, kot me je včasih. dokler nisem obvladala tega sem bila kot tempirana bomba........
Picasso
#11
Objavljeno: 12. maj 2004, 11:37
#12
Objavljeno: 12. maj 2004, 12:25
ja brezvezne pripombe so poglavje zase. zaradi njih sem se jaz leta nazaj kujala do nezavesti, držala mulo, dobila napad besnila....sam veš, se sčasoma vse unese in postane lažje in bolj obvladljivo...ni kaj dril dela svoje....
...ali: vaja dela mojstra, če mojster dela vajo
but i dream things that never were; and i say WHY NOT?
#13
Objavljeno: 12. maj 2004, 12:45
... vem, da vaja dela mojstra, sej mi drugače kar uspeva, sam mi je pa vseeno smešno, da me brezvezne pripombe tako zelo razjezijo, sploh ker so izrečene od še bolj "brezveznih "ljudi...
..se bom še naprej trudila, da se bom namesto razpočila od jeze ...takrat, raj na široko zasmejala
sej mam drugače eno svinjsko dobro prijateljico, ki me zelo dobro pomiri....
#14
Objavljeno: 12. maj 2004, 12:50
žaža haj
aja a veš a včasih je pa dobro da mal se razpočimo pa čeprav zaradi malenkosti
#15
Objavljeno: 12. maj 2004, 12:53
but i dream things that never were; and i say WHY NOT?
#16
Objavljeno: 12. maj 2004, 13:00
jap, to je pa tudi res da včasih se pa "mormo že mal razjezit "
#17
Objavljeno: 12. maj 2004, 13:02
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0