118 komentarjev na to temo

[butl]

Butl, jaz pa ravno tedaj, ko se razpizdim gladko govorim in gre vse takoj iz mene Pa si prepričan, da je zaradi družinskih razmer prenehal jecljat? To mi je zelo težko verjetno. No morda je pa res to pomagalo in lepo, da je zdaj vse ok.

Hojla Ninch

A veš kva si zdej povedal? Da tvoje jecljanje ni organska motnja, ker ko te boli kurac za odziv, čist fajn govoriš.

Torej.

Ker strah te blokira? Kako te bojo drugi vidl? A si dost dober za njih? Kva si mislš o seb? Zmoreš, si vreden, si zaslužiš...? Kako se takrat počutiš, mislm, ko je treba govort? Kaj občutiš? Kje občutiš? Kdaj si občutu enak? Kva je takrat blo? Se ti je kdo posmehoval? Te zajebaval, poniževal? Kakšni so bli odzivi tvojih na odgodek s pastirjem? Si bil potolažen, zasmehovan takrat al pa pozneje...?
Jst bi se kej v tem stilu povprašal najprej.

Če se ne bi nč najdl, bi pr seb vrtal v drugo smer. Me je blo kdaj strah, da bom ostal sam, brez staršev? Kakšen je, oziroma je bil njun odnos? Sta se dost kregala pred mano? Sta grozila, da bosta šla narazen...pa vse variacije? Sta me znala potolažit? Sem se počutu varnga, brezskrbnega ob njiju? Sta me slišala, vidla, čutila? Sta me spoštovala?....

Sprašuješ, če sem prepričan, da je zarad družinskih razmer prenehal jecljati? Ja. Začel in prenehal.

[ninch]

Strah da nem mogel povedati tisto kar želim, tisto kar imam v glavi. Ko pa enkrat začnem govorit in ko ne mislim besede v naprej, pa je ok. Torej imam vse v glavi.
Hvala da hočeš pomagati, vendar mislim da so vsa tista tvoja vprašanja odveč Doma vse štima in me cenijo Moji bližnji nimajo nič z mojo napako. Moj problem je v glavi, katerega se ne morem znebit. Zato me zanima, če se kdo spozna oziroma ima izkušnje s hipnozo. Zato sem tudi napisal ta moj pripetljaj v rani mladosti.

[DejanCare]

Kaka travma z otroštva, pa se strah ponavlja. Varn odnos je tist, ko lahk človk pove ka misl, tud bolj glasno pa ni tveganja, da ga bo kdo zapustu, nadru...itd

[Denaja]

Pozdravljeni!

Nedavno nazaj sem zasledila lunin forum tema jecljanje, ker se tudi sama spopadam s to težavo! Nisem pa še obiskala nobenega terapevta do sedaj, ker sem bila mnenja, da bo težava minila sama od sebe, stara sem 23 temu pa še vedno ni tako!

Na pomoč!!!!!!!!!!!!! Tu je moja zgodba:

Vse se je začelo v bolnišnični ustanovi v Šentvidu pri Stični. Stara sem bila 7 let, ko sem doživela ta dogodek. Bilo je nekega večera okoli 22.00 ali 23.00 ure, ko smo se otroci pripravljali na čas za spanje. Minil je že teden od mojega bivanja tam. Tistega dne, ko pa sem bila že tik nad tem, da zaspim pa se je pod mojo posteljo začelo šumenje, pozorno sem poslušala, nisem vedela kaj se dogaja, bila je popolna tema, kot otroku takrat so mi v glavi rojile vse mogoče grozne misli kaj bi to lahko bilo, nakar se je začelo huje, vzmetnica jogija se je začela premikati gor in dol z mano vred tako, da sem doživela manjši bungee jumping, sliši se hecno vendar pa se do potankosti spomnim, da sem se v tistem trenutku neizmerno ustrašila. Skoraj sem prenehala dihati, začela sem vpiti na ves glas do trenutka, ko sta v sobo vstopili 2 sestri, ki ju je zanimalo kaj se dogaja, od kje ves ta nered, v tistem trenutku pa se spomnim treh fantov, ki so se skobacali izpod moje postelje in mogli seveda zapustiti sobo, bili so nekoliko starejši od mene.

Stara sem 23 let težave pa so naslednje:

- ko sem sama ne jecljam popolnoma nič
- prav tako če pojem ne jecljam popolnoma nič
- ko ga preveč 'ruknem', če lahko tako po domače povem ne jecljam popolnoma nič
- v trenutku, ko pa imam v glavi besedo, ki bi jo mogla izgovoriti in potem istočasno še misli kako bom to izgovorila pa se pojavi popolna blokada! Seveda, kosem trezna. Ali pa izgovorim besedo po dolgem času ali pa jo sploh ne! Mogoče zato, ker se bojim kako bo izpadlo vse skupaj!
- zanimivo je to, da pred nastopom, ne vem npr. zagovarjanja kakršnekoli seminarske naloge nimam treme zaradi občinstva temveč tremo kako bom vse skupaj izpeljala, razna vprašanja se mi porajajo v glavi kot:
- bom sploh lahko normalno izgovorila pri tistem odstavku?
- mogoče si lahko izmislim kakšno drugo besedo?
- se bojo moje mišice spet napele?
- bo dihanje za trenutek spet neenakomerno?
- kakšna bo moja mimika in podobno...

Vse skupaj zna biti dokaj mučno, še posebej takrat, ko človek z veseljem želi povedat nekaj vzemirljivega oz. karkoli drugega pa ne more zaradi tega, ker ga misli prehitevajo in se boji, in načrtuje naprej kako povedati, na kakšen način, da bo vse skupaj vsaj solidno izpadlo. Najhuje je iskanje nekih drugih besed, nekih novih, ne tolikokrat izrečenih besed, ki jih seveda nadomestiš s takorekoč standardnimi besedami.

Je pa tudi veliko odvisno od razpoloženja: če si pod stresom recimo veliko več jecljaš oz. je toliko več možnosti za neizgovorjavo določenih besed... Če pa si dokaj in popolnoma miren ali celo malo pjan pa je popolnoma drugače! Sama se soočam s to težavo in priznam, da sem se že tudi (napila) dobesedno napila pred seminarsko nalogo, da sem jo potem mirno izpeljala, sama sebi sem se čudila do onemoglosti, zataknila se mi ni nobena beseda, brati pa sem tudi poskušala tako, da sploh nisem pred nastopom preveč vadla oziroma brala, ker bi si sicer po mojem mnenju moji možgani te informacije preveč zapomnili in bi sigurno kje zajecljala, če ne celo obnemela. Res nočem več tega, da sem pred vsakim nastopom dobesedno napijem!!!!!!!!

Če ima kdo podobno težavo naj mi odgovori pa naj bo to moški ali ženska!

Lep pozdrav!

Denaja

[butl]

Hojla Denaja

Jst se ne spoznam na jecljanje in nimam te težave, tko da ti iz prve roke nimam kej povedat.

Je pa mel moj sin tako težavo.

Problem je nastopu zmerej, ko je hotu nekej povedat enmu, ki je bil zanj pomemben, recimo men, jst sem se pa ob tem odzval z nerazumevanjem, neposlušanjem, neslišanjem, omalovaževanjem, podcenjevanjem. Takrat je zmerej zatrokiral. In ker je bla to kr moja stalna praksa /moje vedenje a ne/, se je njegovo jecljanje začelo pojavljat v vsakdanjem govoru, ne glede na to, a je bla komunikacija konfliktna a ni bla in ne glede na to, a je govoru z njemu pomembnimi ljudmi /z mano, ženo, bratom/ al z drugimi. Sporočila, ki jih je dobival od mene, so se vtiskala in vtisnila v njegovo podzavest, in jasno, blj ko so bli vzroki v podzavesti, blj so bli zamegljeni in neprepoznavni v vsakdanji komunikaciji. Šele ko sva začela spreminjat najin odnos, se je tud jecljanje začelo zmanjševat. In dons ne jeclja več.

Praviš, da še nisi bla nikjer zarad svoje težave. Jst ti svetujem, da greš najprej k logopedu. Čist točen ne vem, kaj on dela, vem pa, da ti lahko pomaga izboljšat tehniko, prouzaprou proces govorjenja /dihanje, osredotočanje na tist kar morš povedat, ne pa na tist, kar morš al pa želiš povedat kasnej; se prav, da se ne prehitevaš.../, ki ti bo zihr olajšala in omilila jecljanje. Mrbit bo pa to dost in boš tolk izboljšala samozavest al pa tist, kar te ovira, da bo jecljanje spontano skoz cajt izginilo. Tko da le pejt k logopedu.

Mrbit pa to ne bo dost. V tem primeru bi blo pa fajn ugotovit, zakva jecljaš. Kje je vzrok. In to pocajtat.

Čist tko. Če se boš kdaj podala v iskanje vzrokov, sem jst skor ziher, da tist dogodek s strašenjem ni vzrok za tvojo težavo. Lahko je sprožilc, ne pa vzrok. Mislm, da ne boš kikslna, če ga boš iskala skoz svojo samopodobo.

Aja. Ne z alkoholom milit svoje težave. Ker ne samo da ti ne bo ratal; postala boš pijanka in tvoja samopodoba bo še slabša.

Mej se fest in držim pesti, da boš uspela.

[Denaja]

Hej hej (butl):

Hvala za nasvet in razumevanje, vsekakor bom potem najprej obiskala logodepa, potem pa naprej... Res se nočem za vsako potrebno sprostitev napiti! Bom vidla kaj lahko naredim - kater logoped v Ljubljani pa je najboljši za te zadeve oz. zavod, slišala sem za neko žensko: Vlasta podbrežnik prof. defektologije in logopedije - kako je z njo, se splača zdravljenje pri njej?

HVALA

[butl]

Hojla Denaja

Me veseli, da veš, da pijača ni rešitev.

Kar se pa logopedinje tiče, pa nimam pojma, ker je ne poznam, niti ne poznam nobenega logopeda, tko da ti žal tle ne morem pomagat. Jst mislm, da je ziher bolš da greš kr k enmu, kt pa k nobenmu.

Držim pesti, da boš najdla dobrga.

[bleah]

Pozdravljeni!

Tudi jas imam tole težave,jecljam...in to včasih tako,da sploh ne morem ničesar povedat.Jecljam,od kar pomnim.Že kot mala sem hodila k logopedu,7 let a ni bilo nobenega učinka prav tako so mi rekli,da nikoli nebom nehala jecljat.
Sedaj sem stara 14 let in me jecljanje zelo ovira,velikokrat v šoli,ko moramo kaj povedati,ko beremo na glas,pri govornih nastopih,spraševanje...
Ko sem med vrstnikih sploh ne jecljam,mogoče malo se mi kdaj zatakne a si pomagam z kakšno drugo besedo al pa malo besedo povlečem pa je...
ampak ko sm vprašana al pa ko me učitelji kaj vprašajo pa ne morem in ne morem... jecljam,da sama sebe komaj razumem.pa si govorim,da se naj umirim in vse ampak enostavno nič ne pomaga.
mama mi tudi svetuje naj si dam kakšen ritem,naj si pomagam s roko,da si trkam ob nogo..to pomaga ko sm sama, ampak ko pa sem pred situacijo pa nikakor. prav tako,ko jecljam doma,me mama prekine in reče naj vdihnem in začnem..in povem TEKOČE!

rada bi da bi si sama kako pomagala,mogoče kakšen nasvet?
zelo me tut strah saj imam sedaj v kratkem v šoli dva govorna nastopa in nimam treme pred poslušalci ampak se preveč ukvarjam s tem kako bom povedala.

[gold]

Pozdravljeni!

Tudi jas imam tole težave,jecljam...in to včasih tako,da sploh ne morem ničesar povedat.Jecljam,od kar pomnim.Že kot mala sem hodila k logopedu,7 let a ni bilo nobenega učinka prav tako so mi rekli,da nikoli nebom nehala jecljat.
Sedaj sem stara 14 let in me jecljanje zelo ovira,velikokrat v šoli,ko moramo kaj povedati,ko beremo na glas,pri govornih nastopih,spraševanje...
Ko sem med vrstnikih sploh ne jecljam,mogoče malo se mi kdaj zatakne a si pomagam z kakšno drugo besedo al pa malo besedo povlečem pa je...
ampak ko sm vprašana al pa ko me učitelji kaj vprašajo pa ne morem in ne morem... jecljam,da sama sebe komaj razumem.pa si govorim,da se naj umirim in vse ampak enostavno nič ne pomaga.
mama mi tudi svetuje naj si dam kakšen ritem,naj si pomagam s roko,da si trkam ob nogo..to pomaga ko sm sama, ampak ko pa sem pred situacijo pa nikakor. prav tako,ko jecljam doma,me mama prekine in reče naj vdihnem in začnem..in povem TEKOČE!

rada bi da bi si sama kako pomagala,mogoče kakšen nasvet?
zelo me tut strah saj imam sedaj v kratkem v šoli dva govorna nastopa in nimam treme pred poslušalci ampak se preveč ukvarjam s tem kako bom povedala.

Spomni se nazaj, kdaj se je jecljanje bolj pogosto ponavljalo. Se mogoče spomniš kakšnega starejšega moškega, ki je občasno tudi pil?

[bleah]

hm,ne.
jecljanje imamo vbistvu v družini,tudi moja mama jeclja ampak res zelo neopazno..včasih se ji kakšna beseda zatakne ampak če dobro ne opazuješ sploh ne opaziš...pri meni je bolj očitno.

[mevi]

Popolnoma razumem nekatere od vas, ker tudi sama jecljam že od 3 leta (doživela šok). Zdaj sem stara 29 let. Hodila sem k logopedom, psihiatrom, bioenergetikom, doživljala občasna izboljšanja, ki so mu vedno sledila tudi poslabšanja. Zavedam se, da je vse to v moji psihi, enkrat je boljše, drugič slabše (odvisno kako se počutim). Tisti, ki to niso doživeli, ne vedo, kako je...

Me pa zanima, če je tukaj kdo, ki je nehal jecljati ali pa je vsaj omilil jecljanje s pomočjo hipnoze? Slišala sem, da je uspešen pri tem g. Grilc. Me pa zanimajo izkušnje iz prve roke. Kaj pa NLP (nevrolingvistično programiranje) s sistemom Quantec?

[Larisa22]

splača se iti na šolo retorike, saj se am znebiš strahu pred javnim nastopanjem, pa še tako sproščeno vzdušje je, tko da prou zakon, mogoče probaš to, je pa nam predavateljica rekla, da je vse v glavi, tko da če si zamislimo, da neko temo dobro obvladamo, potem jo bomo tudi dobro predstavili

[nikk]

http://www.iefpg.org.rs/svi4.html

!!!Zgoraj imate povezavo do inštituta za fonetiko, ki se nahaja v Beogradu. Baje imajo ogromen odstotek uspeha pri ljudeh z jecljanjem. S tem mislim da se da to težavo, ki jo imam tudi sam, odpraviti. Sam sem bil ravno na pregledu v tem inštitutu, kjer so mi zagotovili da z voljo, vztrajnostjo in delom ni razloga zakaj mi ne bi pomagalo. Malo si poglejte vsi tisti ki vas zanima!!!

[Massimo Šarkezi]

edino tisti k jecljajo lahko vedo kako to boli in kakšen pritisk je to na osebno življenje...posmehovanje,družba te zavrača,veliko stvari zamudiš u življenju,čeprau si neki želiš to enostavno nemoreš doseči..nekako nisi na nivoju normalnih ljudi al kako bi loh temu reku..in to je res boleče.več razlogov je zakaj začnemo jecljati..vem da je najpogostejša ta da v otroštvu doživiš nek šok,stres,strah...in te zaznamuje,ti pusti posledico,enostavno je u glavi neka blokada ki ti ne pusti da izgovoriš stavka,besede,črke..lahko pa povem tudi da je moj prijatelj začel jecljati zaradi meningitisa..vendar samo začasno,mogoče nekaj dni ali mesec..potem pa kar izginilo,sam se soočit in skušat rešiti problem je zelo težko,vendar ni nemogoče,premagati moreš strah u sebi,postati zelo samozavesten,neodvisen,močen,volja je zelo pomembna,pogum. pomaga branje naglas,u stresnih situacijah skušat normalno umirjeno dihat..js osebno sem porabil leta da sm use to pridobil,vendar useeno imam probleme še vedno..zaradi jecljanja sm biu tudi u bolnici,mišica v pljučih se mi je skrčila zaradi prevelike napetosti,enostavno nisem mogel dihati,ljudje ki jecljajo zelo obremenijo svoja pljuča zaradi nepravilnega dihanja..če si sam nemoreš pomagat je treba poiskati strokovno pomoč,saj menim da imajo ljudje veliko izkušenj in znanja da ti pomagajo odpraviti ta problem lp

[Silica]

Priznam, da ne razumem... kaj zamudiš v življenju, če jecljaš? 

Ker poznam ene par ljudi, ki jecljajo, pa ni ravno videti, da jim sicer kaj manjka v lajfu... so aktivni, imajo partnerje, družine.... razen, če si mislil kake službe morda?

[mayita]

stigmata je zelo prisotna pri nas,ponavadi otroci z napakami niti ne vidijo tako močno stvar kot jo njihovi starši ki pol to projecirajo na otroke in jih pol naredijo še večje invalide.

[janko]

ma če mene uprašaš, kdaj sem nazadnje fuku, loh tut samo jecljat začnem ene pou ure.

u bistvu sem tolk brezmadežen že, da se skor loh tut jest kake stigmate nadejam :-)

[mayita]

no ti veš vzrok in zdravilo za svoje jeclanje,vso srečo pri zdravljenju to bo eno najlepših zdravljenj,razen če namerno probaš biti brez

[Bojante]

je nalezljivo, ... sem sprobal , ... pred leti .

 

nevem, ... al' pa sam men tolk' dogaja posnemanje, da sem se kar "nalezu" :/