Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Biti pred drugimi je zakon


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
62 komentarjev na to temo

#1 Mick

Mick
  • D član
  • Št. objav: 18 126

Objavljeno: 1. oktober 2003, 11:58

Berem intervju s psihiologinjo Marjo Strojin, nekateri povzetki : "hitra vožnja, nobel avto, biti glavni na cesti - to je način samopotrjevanja. Na cesti sem lahko tisto, kar sicer nikoli ne bom. Na vrhu. Prvi.".......in........""Mladi nimajo življenske vizije, sedanji trenutek zadovoljstva je najpomembnejši. Mi pa jim sporočamo - tudi mediji - da tako ali tako ni nič vrednega na svetu, da je hudo in da bo še huje"............in.........."A kar nalijmo si čistega vina - tudi odrasli nismo nič boljši, enako brezobzirno igro se gremo. Biti pred drugimi je zakon. Imeti in uživati. Oboje pa vodi v duhovno praznino."
Nikogar ne obrekujem, samo govorim, kar mislim.
K. Čapek

#2 Gost_sanjalica_*

Gost_sanjalica_*
  • Gost

Objavljeno: 1. oktober 2003, 12:25

Uh Mick...

Nekje vmes, med tem, kar si napisal.
Sem mama in hočem svojim otrokom najboljše. Ne tako, da jima bom dala denar da si kupita avtomobil, ne tako, da bi dajala sedaj denar na kup, da jima bom kupila stanovanje...
Brezkompromisna sem pri tem: sedaj jima nudim vse, kar jima lahko. Poskušam jima. Potujeta, spoznavata svet (v mejah mojih finančnih sposobnostih x!x ); hčerka hodi na tečaj tujih jezikov v tujino, hodita v kolonije, imata PC, imata možnost ukvarjati se s športom, tenisom, jahanje, plavanje imata možnost si sposoditi v videoteki tisti film, ki bi ga rada, lahko kupita tisto sadje, katerega si želita, lahko si kupi hčerka črno pulico...bom pa pogledala na ceno pri tem; včasih si ga bo lahko privoščila za 10.000, včasih pa si ga bo kupila pač za 2.000,00...
Več kot vse to, pa dam na čas, ki ga preživimo skupaj...drug z drugim. Lahko je to samo pol ure, vendar je to intenzivnih pol ure, ko vsak od nas čuti...da smo drug z drugim...

Izobrazba je pomembna. Odpira znanja in spoznanja. Vzpodbujati je potrebno otroke.

Idila in ljubezen v neki družini...so vzponi in padci...včasih mislim, da imam srečen zakon, včasih pa se vprašam, če je sploh vredno vztrajati v njem.

Avto... verjetno sem ena redkih, ki za nakup takšnih materialnih stvari ne najema kredita...raje počaka leto, dve...pet...in potem, v tistem razredu, ki si ga lahko privoščim.

Hiša... ja, moje sanje. Imeti čisto, čisto svojo hišo. Zakaj? Zato, ker nimam korenin, nimam doma, domačije, kraja iz "otroštva" in bi le-to rada svojim otrokom dala...
In če bom imela v hiši stol za 50 tisočakov, ga bom imela zato, ker mi je všeč, ker se na njem dobro sedi in ker si ga lahko privoščim (no, saj si ga ne, samo teoretiziram).

Hiša mora odsevati dušo ljudi, ki v njej živijo.... Ne denar...
Nekomu je moj dom tk-tk, nekomu všeč, nekomu fuj...jaz se pa v njem počutim zelo dobro. In to je bistvo.

#3 rachek

rachek
  • D član
  • Št. objav: 1 681

Objavljeno: 1. oktober 2003, 12:27

Nice tema, Mick ... :palec:

Jaz: pred 1im letom sem še imel neke čudne želje po biti "uspešen kos mesa". Sedaj pa ne občutim nobenih želj več. Lahko bi zaslužil bistveno več denarja, ampak nimam nobenih ambicij. Kar izginile so ... :o|o: Počutim pa se več vrednega kot kadarkoli.

Hja, samo res ane .... materializem je bežanje od lastnih težav ... potrjevanje na foro "pleha", v človeškem bistvu takega bitja pa čista praznina. :sori:

Sicer pa imam z tem težave, namreč, pri svojih 27ih nisem še popolnoma nič naredil na to temo, da bi se odselil (pa vem, da bi se moral, ker me znajo starši pošteno znervirat na cajte in to ni dobro). Pravzaprav nikakor ne znam z svojim denarjem nič počet. No, pred kratkim sem izvedel, da sem menda zato tukaj, da se tega naučim. Zanimivo! x:Dx

#4 Pujsita

Pujsita
  • D član
  • Št. objav: 8 988

Objavljeno: 1. oktober 2003, 14:31

Jaz sem zelo nematerialistično bitje. Vse ostalo se mi zdi bolj pomembno. Najpomembnejše se mi zdi, da živim tako, kot si želim živeti in početi stvari, ki me veselijo. Do zdaj sem imela tak divji tempo življenja zaradi preživetja (ironija, rabila več denarja...), tako da sem se kar naenkrat znašla v nekem vakuumu. Zadnje leto se učim opažati naravo, svet in življenje in mene osebno take zadeve osrečujejo, ne pa luksuz.

Nisem še mati, ker hočem malo užiti bolj normalnega življenja, ko bova pa z možem pripravljena, pa pride povečana družinica.

Za novega člana se pa itak zavedam, da ga bova imela samo na posodo. Poskusila bom spodbujati samozavest in samoiniciativnost, pa pogum in voljo do vsega in dati mi občutek, da zanj vedno obstajam, da vedno obstaja rama za jok, objem za tolažbo in najina pomoč.
:8): :inocent:
xloveyx

#5 Gost_sanjalica_*

Gost_sanjalica_*
  • Gost

Objavljeno: 1. oktober 2003, 14:35

Za novega člana se pa itak zavedam, da ga bova imela samo na posodo. Poskusila bom spodbujati samozavest in samoiniciativnost, pa pogum in voljo do vsega in dati mi občutek, da zanj vedno obstajam, da vedno obstaja rama za jok, objem za tolažbo in najina pomoč.
:8):  :inocent:
xloveyx

Napisno čudovito, pa kaj, ko je to tako zelo težko...

Trudimo se, "ta stari", trudimo... x;)x

#6 rachek

rachek
  • D član
  • Št. objav: 1 681

Objavljeno: 1. oktober 2003, 14:48

Za novega člana se pa itak zavedam, da ga bova imela samo na posodo

Janja :palec:

Sanjalica: trudi se vas maksimalno 10%, ostali pa mislijo, da so se njihovi otroci rodili v ta svet zaradi njih. x;)x

#7 Gost_sanjalica_*

Gost_sanjalica_*
  • Gost

Objavljeno: 1. oktober 2003, 14:55

Prej ali slej Rachek vsi starši ugotovijo...da so naši otroci res nam samo na posodo...

In manj boleče je, če se tega zavedamo od začetka...

Bom pa rekla - spoštujem vse vrste umetnosti - največja umetnost pa je vzgajati otroka.

Biti mama, prijateljica, zaupnica, učitelj, paznik, diktator, rama za jokanje, čistilka, ponavljač enih in istih reči, vedno na razpolago, budilka, nočni nadzornik, bralec, pripovedovalec, prepovedovalec, vzbodbujevalec...vau, kaj vse nismo starši.... x:Dx

V 2. razredu je moj sin nastopal na nekem otroškem parlamentu...in javno...pred nekaj sto ljudmi je dejal o tem, kaj si želi od mame: "Da bi mami bila večkrat moja partnerica v igri"

(bemti...nisem hotla igrat fusbala z njim in se it partizane in nemce z njimi pa sem jih dobila po nosu :eek: !).

#8 rachek

rachek
  • D član
  • Št. objav: 1 681

Objavljeno: 1. oktober 2003, 15:31

Prej ali slej Rachek vsi starši ugotovijo...da so naši otroci res nam samo na posodo...

Sorry, res se ne morem strinjati s tem ... x:Ix

Vsekakor pa se mi zdi cool, da si to ugotovila in še bolj frajersko pri Janji ko to ve, še preden ima otroke. x:Dx

Aja, pa jaz to tudi vem, pa še nimam otrok! HA! x:px x:px :vragec: x:Ix

#9 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 1. oktober 2003, 15:38

... trudi se vas maksimalno 10%, ostali pa mislijo, da so se njihovi otroci rodili v ta svet zaradi njih. x;)x ...

Res je, Rachek, zal... tu se zelo lepo vidi... duhovna... nerazvitost, morda... (ceprav so seveda vedno ozadja...)
Mnogim je otrok nekaksna 'kompenzacija' za vse zivo - custva, ljubezen, imeti nekoga, skrbeti za nekoga - pri cemer zal vidijo pravzaprav predvsem sebe, ceprav bi taisti zdajle morda ogorceno protestirali... x:px
Mnogim pa je (se bolj zal, pa bi -si- to se manj priznali, jaz pa jih poznam kar nekaj) otrok zagotovilo za varnost... vsaj tako v podzavesti delujejo... v to so usmerili veliko svoje energije, ceprav nezavedno...
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#10 rachek

rachek
  • D član
  • Št. objav: 1 681

Objavljeno: 1. oktober 2003, 16:17

Točno tako Marsa :palec: , če smo malo bolj natančni. x:Dx

#11 astra

astra
  • D član
  • Št. objav: 5 187

Objavljeno: 1. oktober 2003, 16:59

Jaz pa "forsiram"...svoje otroke...vsakega na svoj način, ker imata tako različne zahteve...
Podpiram učenje tujih jezikov...
Enkrat so mi prijatelji očitali...kako "ubogi"...hčeri ne privoščim niti počitnic...ko gre že od desetega leta dalje...vsako poletje v tujino...na jezikovni tečaj...
Zamislila sem se...in se spomnila...da si je sama zaželela...kot nagrado za odličen uspeh...
Letos sem jo vprašala...kaj si res želi...in izbrala je tečaj francoščine v Cannesu...tako, da...
Podobno kot Sanjalica...imajo dobre pogoje...vsak svoj PC...pa tečaje tenisa, jahanja, smučanja, bordanja...da o potovanjih ne govorimo...
Meni se zdi izobrazba pomembna...na ta način se mi zdi, da jim polagam trdne temelje...za bodočnost...
Če želim imeti dober avto?...Ja...seveda si želim...kupim pač takšnega, ki si ga lahko privoščim, da se mi ne bo poznalo drugje...
Ja...in rada si kupim kos oblačila.."z znanim gumbom"...in lepe čevlje..
In rada grem v dober lokal...in rada pijem dobro vino...
Očitno sem precej bolj "materialistično " usmerjena od vas...drugih lunatikov...
kar pa ne pomeni...da ne znam uživati...v drobnih stvareh...in lepotah narave...
Svoje otroke vzgajam...najboljše kar znam...trudim se...
So sami komentirali...kako fino je...da ne hodim v službo...da imam tako več časa za njih...
Potem pa se včasih zgodi...da se še preveč ukvarjam z njimi..
Družina?...Včasih... :palec: ...včasih... :xx!:


Astra
Per aspera ad astra

#12 pokowc

pokowc
  • Brez statusa
  • Št. objav: 5 844

Objavljeno: 1. oktober 2003, 17:51

...zakaj pomanjkanje; še vedno pravm, preveč nas je :sori: kam se vtaknit˝,da boš zasijal v svojih željah,hmmm,maš zato voljo,da se izrineš nekam v ospredje. oz.borit za neki, kar lahko nekateri dobjo kr čez noč, a nekateri v bistvu nikoli, hmm; treba poglavja prebrat naprej xupx

#13 Gost_sanjalica_*

Gost_sanjalica_*
  • Gost

Objavljeno: 1. oktober 2003, 18:20

Astra :palec:

Verjetno tisti, ki imamo otroke na poti odraščanja drugače gledamo na stvari kot tisti, ki jih to še čaka oz. imajo zelo majhne otroke.

Vsekakor pa sem prepričana; da je sreča otrok tisto najpomembnejše, kar dela srečno tudi mene.

Egoistično? Duhovno nerazvito? Lastni kompleksi? Mi je čisto vseeno...

Dokler mi je dano "skrbeti" in "vzgajati" otroke, bom to počela...z dušo in telesom in najbolj zavzeto, kar se le more...; ko bodo pa imeli dovolj močna krila, da se dvignejo in odletijo...pa jim bom s solzami v očeh pomahala in jim zaželela srečo... (še prej jim bom bom verjetno kakšne pol ure moralizirala x:Dx x;)x )

Tisti večer se bom vsedla z možem za obloženo mizo,...in se bova vprašala..kaj bova sedaj?

In vem...čakala bova...vnuke x;)x


p.s. Vsi lunatiki ste nekako proti "denarju"...pa bi vsi vi lahko preživeli z 80.000 na mesec in ostali čas preživeli duhovno. Zakaj ne živite tako????
To je v stilu današnje zdravnice, ki je pripovedovala o zdravem življenju in hujšanju... Bila je taka bajsika da joooj. V mojih očeh je izgubila na kredibilnosti. Ne moreš ocenjevati-ponujati-učiti-svetovati, če sam ne živiš po teh načelih.

#14 Mick

Mick
  • D član
  • Št. objav: 18 126

Objavljeno: 1. oktober 2003, 18:35

Hm........no, pa jaz teme sploh nisem odprl za debato v smeri katere se je razvila.......kar me seveda ne moti preveč, pa le........Gre le za pretirano vrednotenje materialnih dobrin in izgubo vrednosti žlahtnih, dejanskih človekovih vrednot.......npr. banalni primer bedasto ocenjevanje, vrednotenje ljudi po tem ali se je pripeljal z bmw-ejem in ne po tem kaj govori, kaj dela.......In jaz ne zaslužim malo, niti pretirano veliko ne, niti nisem proti denarju..........ne dajem pa mu vse pozornosti in vrednosti v svojem življenju........tako....to tako...malo za intermezzo x;)x x:Dx
Nikogar ne obrekujem, samo govorim, kar mislim.
K. Čapek

#15 Gost_sanjalica_*

Gost_sanjalica_*
  • Gost

Objavljeno: 1. oktober 2003, 18:41

Daj prosim te Mick...

Seveda ti je do materialnosti... Ne boš mogel kupiti dragega CD predvajalnika, če nimaš keša!
Seveda bi si kupil boljši avto, če bi ne varčeval...za višji (materialni) cilj.
Seveda bi ... vsi bi.... če bi....mogli.

Vprašanje pa je, koliko poleg materialističnega pehanja...še zmoremo vlagati v lastne užitke, da se razvijamo naprej...in če se sploh zavedamo svojih želja...


Pa daj...definiraj "žlahtne dejanske človekove vrednote".

Če te ocenim po avtu?
Ne...ker ga ne vidim...videla pa bom, če imaš čiste nohte, negovane zobe, če nimaš prhljaja na ramenih, če imaš negovane roke....in poslušala bom to, kar govoriš.
Sem kriva x?x x!x :sori: x:Dx

p.s. Kakšen avto voziš x8Dx

#16 Mick

Mick
  • D član
  • Št. objav: 18 126

Objavljeno: 1. oktober 2003, 18:56

Nimam namena koga karkoli prepričevati x;)x .............kar mislim, pa sem že povedal x:)x ......očitno ti veš bolje od mene......zame x;)x

Če pa že moram......še enkrat povem....nisem proti denarju, nasprotno.....celo rad ga imam........in mi je popolnoma jasno, da brez denarja ne gre......nikakor.....Prav tako nisem nekdo, ki ga nima ali pa si ga ne zna zaslužiti in ga zato podcenjuje.......nič od tega.........enostavno menim, da je pehanje za denarjem preforsirana zadeva, materializem prepuhel za dejanski človekov duhovni razvoj itd. itd.

Kaj so žlahtne dejanske človekove vrednote - nekatere sem že omenil.......sicer pa si jih definiraj sama.....po svojih kriterijih........in če misliš, da je to denar......začni z denarjem x;)x
Nikogar ne obrekujem, samo govorim, kar mislim.
K. Čapek

#17 Gost_sanjalica_*

Gost_sanjalica_*
  • Gost

Objavljeno: 1. oktober 2003, 19:14

Uh.
Verjetno velika večina ploska.
Dobila sem to, kar sem iskala - svojo iskrenostjo.
Nisem želela nobenega prepričevanja.
Sprenevedanje me je samo malce zmotilo.
Je pa to moj problem in moje videnje...

Se opravičujem!
In zame ni denar tisto, kar me na človeku pritegne, ampak njegov način.
Domišljala sem si, da to veš Mick, zato sem si drznila nate nasloviti tak post, kot sem ga.
Verjetno sem si spet ustvarila ponovno napačno mnenje.


#18 Mick

Mick
  • D član
  • Št. objav: 18 126

Objavljeno: 1. oktober 2003, 19:21

Se ne sprenevedam x!x x!x .........in ne vem zakaj to jemlješ tako osebno........debata pač......če nekdo interpretira moje besede, da dobijo drugačen smisel, kot sem ga želel izraziti sam......pač reagiram:palec: ....nou hard filings... x:Xx x:Ix Zdaj pa grem uživat......ob poslušanju tvojega rojaka x;)x :palec:
Nikogar ne obrekujem, samo govorim, kar mislim.
K. Čapek

#19 Gost_sanjalica_*

Gost_sanjalica_*
  • Gost

Objavljeno: 1. oktober 2003, 19:34

V svojih postih sem osebna.

Pišem osebna razmišljanja, ne razmišljanja iz knjig..., pišem svoja doživetja, svoje boje, travme, želje, hrepenenja, in ne tisto, kar bi naj bilo... in iz svojih izkušenj spoznavanj poskušam potegniti tisto, kar bi po mojem prepričanju naj bilo sprejemljivo zame.

In ker sem osebna jaz v postih, tudi na vaše poste reagiram osebno.
Poskušam svojo trditev tudi argumentirati.
Nisem pač človek, ki bi besede zavijal v okrasni papir. Tisto kar mislim, povem.

Je pa nekaj... še en dokaz, da NIKOLI odkritost ni dobra.


Uživaj ob poslušanju Vlada Kreslina...izsek iz ene meni zelo ljube njegove pesmi...

...Nad hribe spušča se mrak
zdaj prižigam luči,
dolga leta so sprala
mi lesk iz oči
in slika vsak dan
bolj bledi.

Daleč je, daleč
daleč je zdaj
moj začetek in moj rojstni kraj...


#20 cosma

cosma
  • D član
  • Št. objav: 5 694

Objavljeno: 1. oktober 2003, 19:46

Mick, verjetno si tu hotel **povprasati** po statusnih simbolih, ki naj bi si jih kupovali z denarjem, ki ga prisluzimo ali dobimo.
Do denarja nimam odnosa a ga seveda potrebujem tako kot vsi za zivljenje in kvalitetnejsi prosti cas, saj placujem internet, da se lahko tukaj sploh pojavljam.

No ce samo pomislim na Rolex, ki je nekako znak prestiza (ga nimam), ko kupis Rolex ne kupis ure, ker uro, ki kaze cas lahko kupis za 5.000 sit ali pa se manj, ko kupis Rolex kupis pa prestiz.
Nekateri to z veseljem pokazejo, nekateri pa to skrivajo.
Zadnje case je tudi zelo pomembno katero oblacilno znamko nosimo, ker masikdo ocenjuje cloveka po tem.
Pomembno je kam hodimo na pocitnice, kam hodimo zurat, koga poznamo, kdo nas povabi na party, kaksen avto imamo in ce res ni najboljsi model vsaj izven serijska barva, kam hodimo na vecerje v res izbrane gostilne, kjer si vecina izmed nas ne more privosciti obroka pogosto, za kateri casopis so nas slikali (za kar sevada placamo), da igramo golf in se potapljamo itd...
Tudi mladina imas svoje statusne simbole v obliki oblek, superg in pa lokalov kamor hodijo...

Enega takega peticnega **modela** imam, kar v druzini in ob domislicah, ki jih sproducira, vcasih kar obnemim ali pa tudi **crknem** od smeha.
O duhovni bedi v tej sferi pa itaq ni za razpravljati.
Ne gre za vlaganje denarja v nekaj, kar nam je v veselje ampak da drugi vidijo kaj imamo.
Jas te mam tak rada
I am feeling very olympic today
Is time the only thing you are waiting for?
Ni nujno, da si nor, da pišeš tukaj - pomaga pa!

Old friends pass away, new friends appear. It is just like the days. An old day passes, a new day arrives. The important thing is to make it meaningful: a meaningful friend - or a meaningful day.
Dalai Lama
Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernost darovalca. (Goethe)

#21 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 1. oktober 2003, 20:01

Jaz pa tko:
Svojima otrokoma ne morem materialno veliko nuditi (delam za 3 ljudi) in se zaradi tega prav nič ne sekiram. Ni mi težko v trgovini reči otroku: "Ne, tega pa ti danes ne morem kupiti..." Celo koristno se mi zdi, da vidita, da ne more biti nič na pladnju prineseno...

Vlagam pa v njiju tam, kjer vidim potenciale... Hčerka je n.pr. že zelo zgodaj pokazala glasbeni talent, zato sem jo vpisala v glasbeno šolo in k baletu - izključno zaradi njene želje in nikakor ne zaradi mojih ambicij. Upam, da bom tudi pri sinu ugotovila, kake potenciale ima v sebi - zaenkrat je še majhen in ne kaže drugega kot razstavljanje igračk na prafaktorje. Najbrž pa bo bolj tehnični tip.

Pri ljudeh pa (v nasprotju z mojo mamo) cenim njihove sposobnosti, ne pa avto in hišo...
Na mojo mamo pa sem se spomnila zato, ker sem se enkrat z njo ful sprla zaradi tega. Vedno je podcenjevala in nekako s prezirom gledala na moje prijateljice, ki so se k meni pripeljale s starim hroščem ali čim podobnim, vrednim največ 500 DEM... In ko je enkrat dala eno pripombo čez mojo prijateljico, ki je v svojem kratkem življenju že marsikaj naredila, sem mami rekla: "S čim pa se ti pri tvojih 62-ih letih lahko pohvališ, razen z bajto in avtom?" Kar popenla je...

Otroke tudi učim, naj se imajo fajn. Zadnjič sem hčerki napisala na listek: "Ko prideš iz šole, daj sušit perilo. Imej se fajn! - mama"
Ko sem prišla domov, me je vprašala, kako naj se ima fajn, če mora dati sušit perilo. Rekla sem ji, da naj vse, kar dela, dela tako, da ve, da dela koristno... in v tem bo našla tisto veselje.

#22 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 1. oktober 2003, 20:04

Tamara, oprosti, ne bi rada bila pokroviteljska x;)x (ampak, pac, rada poudarim dobro - ce je res oz. ce resno mislim):
kok si ti kul! Prav fajn se mi zdi in sproti vidim, kako zoris... :8):

x:)x :palec:
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#23 otožna

otožna
  • Nepogrešljivi
  • Št. objav: 1 197

Objavljeno: 1. oktober 2003, 20:05

Očitno sem tudi jaz malce preveč nematerialistična, ker lahko dam svoji hčeri poleg tistega kar nujno rabi, rokometa, glasbene šole, sebe, ampak to ji lahko dam. ne zavidam vam, ki jim lahko omogočite vse, le rada bi povedala, da nekateri otroci nimajo vsega, pa so vseeno srečni.
Saj vem, ker ne vejo, kaj bi lahko imeli, ampak sem se odločila, do bo imela. tko, postajam materialistična, do jutri. Pol bom pa spet na plačo čakala, ki izgleda je bolj skromna :V:
Ampak dam ji pa drugo bogastvo, pogovor, ljubezen, občutek varnosti in možnost odločanja (tudi jaz vem, da si me je mala izbrala in ponosna sem na to, da sem lahko njena mama). Sej ne pravim, da mamice ki imaste možnost otrokom dati vse in še več kot to, ne poklanjate sebe, včasih več časa kot jaz, ampak to pač jaz lahko dam. Pa sem marsikdaj prikrajšana jaz, ampak tisti sijaj v nebeško modrih okicah...
Živimo življenje ki smo si ga izbrali, mi in naši otroci in izkoristimo vsak trenutek.
Včasih sem imela navado se posloviti, čao, čao, imejte se radi.

#24 Gost_sanjalica_*

Gost_sanjalica_*
  • Gost

Objavljeno: 1. oktober 2003, 20:27

V 8. razredu osnovne šole sem si želela kavbojke. Ne Rifle...ker sem vedela, da zanje ni denarja...ampak navadne, kupljene na kmečkem sejmu, ki je bil vsako drugo nedeljo v mesecu maju v naši vasi.
Dva tedna prej sem pospravljala, ribala, čistila, likala, se še bolj intenzivno učila, pomivala...vse, vse, vse....in v soboto, tik pred TISTO nedeljo sem si dovolila...prositi in dobesedno klečati pred mamo. Seveda jih nisem dobila...saj ni bilo denarja. Razumela sem.
Za predrznost, da poskušam "izsiljevati" sem preklečala sobotni večer... V nedeljo nisem smela na sejem...niti past oči. Moja mama je šla z družbo v gostilno, kjer so prepevali in peli...jaz sem bila zaklenjena v hišo...
Iz daljave sem slišala glasbo, smeh... Kako se mi je vlekel tisti dan... Tako živ je v spominu.

Trenutek, ko sem se odločila...da bodo moji otroci - moji VSE.

In če jim nudim to, kar jim nudim, jim nudim na račun tega...da večkrat tudi do polnoči bulim v ta ekran...in počenjam reči za službo... Da dobim VEČ...da jim lahko dam VEČ...
In še zdaleč nisem materialno bogata. Povprečni dohodek imamo, vendar sem se naučila...da se NIKOLI ne tožim, da nimam denarja...če ga je le toliko, da lahko kupim hrano (300.000 do 350.000 sit za 4-člansko družino).

In materialne dobrine so tiste...ki ti dajo možnost....
Ko sem želela v srednjo šolo...je bil peklenski boj...so sledili leta polnih očitkov...kako si trga od ust in daje meni...ona pa ne more živeti...
Ob vpisu na faks...je mama dala odpoved v službi, pokazala mi je papir, da se je odpovedala stanovanju in mi predočila, da sem sposobna srkbeti zanjo...
Ji vrniti tisto, kar je ona dala meni!

Ne mi o tem, da ne vem... VEM...zelo dobro vem...

In vem, čemu sem se odrekla...ker sem verjela, da sem v življenju materi dolžna poplačati življenje...
Nisem ji bila dana na posodo, bila sem ji dana v last.
In nobenega duhovno osveščenega ni bilo...ki bi ji rekel...omogoči svojemu otroku..., ki bi mi pomagal v mojem boju...

A ste kdaj ... kje, posegli vmes? Komu poskušali odpreti oči?

Ne...ker ... si na koncu lahko prizadet... vedno znova....

Ta moč...pomagati neubogljenemu, nekomu dati toliko sebe, da mu prikličeš na lica nasmeh...je zame...BITI PRED DRUGIMI.

#25 otožna

otožna
  • Nepogrešljivi
  • Št. objav: 1 197

Objavljeno: 1. oktober 2003, 20:37

Nikjer nisem omenila da ne veš. In rekla sem, da sem se odločila, da bom postala bolj materialna in vesela sem da si se izkopala iz revščine. Ne spreobračaj mojih besed. odprla oči - sem sebi. tudi jaz nisem imela otroštva, kjer bi imela vse, ne nisem ribala, niti klečala, imela sem dobre starše in odrasla sem v pošteno žensko. In spet, naj te prehitim, nisem rekla, da ti nisi. Si, ker drugače ne bi živela za otroke, in cele večere delala, mar ne? Niti ni bilo moje pisanje namenjeno tebi, ampak ugotovila sem da dajem mojemu otroku v primerjavi z vami malo, vendar da tisto kar dam dam iz srca. Ti pa si vzela to kot napad nase. Sej bi verjetno jaz isto razmišljala kot ti, če bi imela, pa nimam. preprosto. Upam, da si razumela, da ne razmišljam negativno o tebi (bog ne daj), vendar sem tako kot ti povedala kaj dam jaz xnckrivx
Sicer pa imam jutri krizno situacijo baje s čustvi, tko, da če sem se zopet napačno izrazila, oprosti mi.
Sanjalica želim ti lep večer, pa ne bodi jezna name, no :V:




Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0