Alkoholizem
#76
Objavljeno: 4. maj 2004, 07:59
K. Čapek
#77 Gost_sstane_*
Objavljeno: 4. maj 2004, 08:20
In vino veritas
#78
Objavljeno: 4. maj 2004, 08:23
hvala za nasvet. Bom.Ja.vsak ima pravico povedat svoje mnenje...
Napisi pismo v Delo. Mogoce ga bodo objavili.
#79 Gost_sstane_*
Objavljeno: 4. maj 2004, 08:32
#80
Objavljeno: 4. maj 2004, 09:08
#81 Gost_sstane_*
Objavljeno: 4. maj 2004, 09:14
#82
Objavljeno: 4. maj 2004, 09:18
#83 Gost_sstane_*
Objavljeno: 4. maj 2004, 09:45
#84
Objavljeno: 27. november 2006, 13:19
Zelo se strinjam z vsemi. Vsak se mora sam odločiti za zdravljenje. Mi mu pa lahko damo ljubezen.
Me (mama sestra in jaz) smo postavile očetu pred tremi meseci ultimat, neha piti, ali pa se mama preseli k meni in se loči od njega. Bila sem polna jeze in sovraštva do njega, in do sebe. Tudi ko je (po vrnitvi iz bolnice) sprejel te pogoje, sem bila jezna. Nisem ga mogla pogledat. Takrat mi je počilo in sem rekla: Mami, če noče on iti k svetovalcu jst, vseeno grem. To ni normalno, da držim toliko jeze v sebi.
Po nekaj srečanjih, mi je bilo jasno, da je največ kar lahko naredim za njega je to, da ga sprejmem takega kot je. Vsakič sem malo odpustila njemu in hkrati sebi.
Pred enim mesecem, ko sama bila sama je bil zopet pijan ko krava (ne prvič od ultimata). Kljub temu sem ga povabila k večerji. Sploh ni mel apetita. Samo oči je imel vedno bolj žalostne.
Takrat sem ga vprašala: Kaj je ati zakaj si žalosten? Počasi je začel govoriti. Isto kot vedno. Skoraj so mi šli lasje pokonci. In namesto, da bi mu začela govoriti, da nima prav, in ga prepričevala v svoje, SEM GA POSLUŠALA. Potem sem ga objela. Tako so se mu solze vlile kot malemu otroku. To so bile solze sreče. Takrat sem videla da je tudi on navaden človek, ki se lahko zmoti. Tako je bil srečen, tako mi je bil hvaležen. Tega noben ne bo nikoli pozabil. In potem me je čez dve uri povabil še na tortico. In sem ga peljela. Pozabila na "sramoto, ki mi jo je delal", cel popackan in smrdeč. Jaz sem bila srečna. Po dolgem času sem zopet imela svojega očeta. Sem čutila ljubezen do njega. In sva skupaj celo sanjala kako bi bilo lepo, ko bi šli cela družina skupaj na počitnice. Toliko zanimivega mi je povedal o preteklosti, prej ga nisem nikoli poslušala.
Tudi sestra in mama sta ga začeli laže sprejemati, ko sem jima povedala, najino zgodbo.
ČE NE BO DOBIL DOMA LJUBEZNI, KJE DRUGJE PA JO BO?!? Ne rabi iskati potrditve v alkoholu, če jo pa najde vsakič, ko pride domov.
Si predstavljate, kako hudo, bi bilo če bi vam oče rekel: Nisi dosti dober/dobra za mene. Če se nočeš spremeniti pojdi od doma in se ne vračaj.
In zdaj me vsakič, ko grem od doma objame. Ker ve da, ga imam rada ne glede na karkoli.
Spirituality is not about being spiritual. It's about beeing real.
by Tony Samara
NAGAJIVA USTVARJALKA
RECEPTKI
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0