Drugačni otroci
#1
Objavljeno: 14. oktober 2003, 10:21
Imam sina...ki je končno ...dobil odločbo...da je otrok s posebnimi potrebami...in s tem njegovo šolanje spada pod Zakon o šolanju otrok s posebnimi potrebami.
Sem mislila...no, zdaj pa sem vse naredila... ...državni sekretar na ministrstvu je že dobival "ošpice"...ko je slišal zame...ker nisem bila zadovoljna samo z odločbo...ampak sem v skladu z zakonom zahtevala tudi...kateri členi morajo biti v odločbi navedeni...da ne bo nejasnosti...
Bom citirala odlomke iz Navodil za izvrševanje zakona...
Dijaku omogočimo dobro vidno in slušno zaznavanje spremišljenim položajem v razredu.Usmerjamo ga pri aktivnostih in pri tem upoštevamo načelo postopnosti, nazornosti in povezanosti teoretičnega znanja s praktičnim.Prednost ima delo v manjših skupinah...pri delu ga vzpodbujamo in upoštevamo, da potrebuje dijak več časa za razumevanje, sprejem in obdelavo informacij.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
Preverjanje naj bo raznovrstno:ustno, pisno, praktično.Čas preverjanja znanja podaljšamo za 50 %, saj potrebuje več časa za razumevanje navodil
in pripravo odgovora.Zastavljamo mu kratka in jasna vprašanja in sproti preverjamo razumevanje vprašanja.po potrebi vprašanje ponovimo z drugimi besedami.Pri ustnem preverjanju ne upoštevamo pravilnosti izreke, temveč pravilno navajanje dejstev.Učitelj naj išče ZNANJE in dijakova močna področja, izogiba naj se negativnemu izpostavljanju dijaka.
No...to so sam odlomki...
Dodala bi še...da se je šola v pismeni obliki strinjala...da takšnega otroka sprejme...in je zato tudi dodatno financirana, prav tako je v razredu zmanjšan normativ otrok.
Tako pravi zakon...kaj pa praksa??
Pri pogovoru s profesorji..sem v večini primerov naletela na nerazumevanje.
Profesor matematike...me je celo obdolžil...kaj si pa predstavljam..da iščem same privilegije za sina.Kot da je biti drugačen...privilegij...
Zahtevala sem sklic učiteljskega zbora, ki sina poučuje...da pedagoginja pojasni...kako poteka delo s takšnim otrokom.Totalno nerazumevanje... ...komentarji v stilu...saj drugim tut gre težko...razlik že ne bomo delali...pa naj ostane doma...če ni za šolo...vedno jih nekaj ne nardi razreda, bo pa tut vaš med njimi in podobno...
vsaka čast profesorici slovenščine...ki je že pred tem komentirala negativno oceno za spis...in ga je vprašala...ker je menila...da je krivično, če ima negativno..pa je tako razgledan..in mu je pač pojasnila, kaj se mora naučiti...da popravi oceno...
Včasih sem že sama sebe izprašala...zakaj se toliko ženem...imam pa voljo, znanje in energijo...in morda s tem odpiram pot tudi za druge...v bodoče...
Saj vem...tudi profesorjem ni lahko...prav gotovo od njih zahteva več angažiranosti...in truda...po drugi strani...pa se mi zdi, da bo dobro tut za druge...saj so doslej pri dveh predmetih pisali kontrolke z dvotretjinsko negativno oceno...
Morda samo kakšen nasvet od vas...kako ravnati...drugače pa sem tole napisala v razmislek vsem...kako sprejemamo med nami manj sposobne...
Verjetno sem pa tudi tako zelo naoštrena ...pri kršenju človeških pravic...in nesprejemanju drugačnosti...
Vprašanje...kako bi razmišljala...če ne bi imela ...te življenske šole...
Astra
#2
Objavljeno: 14. oktober 2003, 10:39
Zdaj ko si upela toliko, pojdi samo še naprej.
Srečno
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#3
Objavljeno: 14. oktober 2003, 10:41
Astra
#4
Objavljeno: 14. oktober 2003, 10:49
Res je, Teja!... v novi šoli je super. Drugače. Niso povsod zakomplicirani. ...
Astra, tako je. Jaz -s svojim otrokom- nimam izkusenj tu (imamo pa v ozjem sorodstvu 'drugacnega otroka'), pac pa imam izkusnje s pediatri oz. zdravniki.
Ko bi tedaj bil forum, bi lahko opazili to razliko, ko sem po srecnem in cudeznem spletu okoliscin smooth (da ni bilo kaksne zamere pa sranj) presaltala na drugo pediatrinjo. Kot noc in dan. Resnicno.
Prav tako je bilo z mojo solo - pa ceprav kao 'normalen' otrok, pa vendar mogoce drugace poseben - tudi jaz nisem pasala v tele kalupe.
In sem po snobovski in high Subicki veliko vec znanja in uzitka ob sprejemanju informacij, tudi z drugih in ne samo oblikovnih podrocij, dobila na aranzerski srednji soli.
Nekje je (bil) prostor tudi zame.
Je pa dbest, ko si odprla temo, Astra - ker prav take konkretno se nimamo (ceprav smo v drugih temah to omenjali ze nekateri).
Picasso
#5
Objavljeno: 14. oktober 2003, 10:50
#6
Objavljeno: 14. oktober 2003, 11:37
#7
Objavljeno: 14. oktober 2003, 11:54
Šolanje otroka s posebnimi potrebami bo šola tudi za tebe, Astra. Iskreno ti želim, da bi naletela na čim več Učiteljev.
bigm
#8
Objavljeno: 14. oktober 2003, 12:39
Za Učitelja (z velikim U) bi bil otrok s posebnimi potrebami izziv in bi se mu z veseljem posvetil. Za učitelje, ki hodijo le v službo in poučevanje ni njihov "poklic" pa je tak otrok le dodatno delo sitnost. ...
Picasso
#9
Objavljeno: 14. oktober 2003, 12:43
imam izkušnje z Učitelji, učitelji in tistimi, ki imajo poseben dar otroku "zagraužat" šolo in veselje do znanja do konca. Večina učiteljev bi tako imela najraje v razredu same povprečneže (brez odstopanj v katerokoli smer).
Eden od mojih otrok je hiperaktiven in zelo brihten. Vse, kar pa so bili pri volji narediti učitelji in Svetovalni center pa so bila pomirjevala. Temu sem se uprla in moram priznati, da sva in občasno še imava peklenske ure, vendar pa se počasi umirja sam.
Astra vztrajaj pri pogovorih z učitelji... niso bogovi, kot si domišljajo tisti najbolj nesposobni .... Ugotovila sem, da ne naredimo nobene usluge otroku s tem, da smo tiho (da se ne bi učitelj otroku maščeval)... in pri enem od sinov sem letos že na prvem roditeljskem sestanku javno povedala učiteljici, da je postopala skrajno nepedagoško.... pred pričami (ostalimi starši)... in moram reči, da se je ženska umirila in zaenkrat se ne znaša nad otrokom...
Pa saj je kdo nad njimi... samo delikatnih stvari se ne pogovarjaj sama... imej priče zraven.... za vsak slučaj...
Mislim, da smo bili predolgo tiho in da je čas, da se zasliši in upošteva tudi naš glas! Več kot nas bo, bolj uspešni bomo. Lahko pa ustanovimo "Stranko ogorčenih staršev" in združimo sile proti vsakršnemu izživljanju nad našimi otroci.
Se oproščam zaradi dolžine... ampak tu je moj velik žulj.
Lep dan želim vsem...
Astra tebi pa veliko moči in vztrajnosti
#10
Objavljeno: 14. oktober 2003, 12:45
Učitelji naj bi bila "druga mama in ata", kajne ? Saj ne rečem, nekateri so res super, drugi pa.. Saj veš, kot vsi ljudje.
Če bodo učitelji tudi ostalim sošolcem znali predstaviti tvojega otroka , ki ima pač posebne potrebe, na "pameten" način, da ga tudi ostali dijaki sprejmejo, potem ne bo problemov..
Veliko uspeha tvojemu ....
#11
Objavljeno: 14. oktober 2003, 12:54
V sorodstvu imamo deklico, ki je otrok z drugacnimi potrebami, srcna, prijazna, iskrena, ljubeca zal njeni starsi, niso bili tako vztrajni, kot ti. Ko sem predlagala, da naj dela kdo z njo individualno, sem naletela na gluha usesa....nic..., ker se vedno ima kvalitete in z dodatnim znanjem, bi bilo njeno zivljenje bistveno lazje. Ker se **oblast**, ni zganila in velja pac za prizadeto, se ne trudijo prevec, saj je itaq vseeno . Kaksna je pa to razlika, ce ta otrok lahko pravilno poimenuje barve ali napise 1 stavek, brez napake????
Velika, razlika za te otroke in njihove bliznje in splaca se. Po individualnih urah z defektologom (placano privat), je njeno znanje neprimerljivo z tem, ki ga je pridobila v soli. In vedno se vselim, njenih rizbic in posvetil, ki so vedno lepse in bolje napisana .
I am feeling very olympic today
Is time the only thing you are waiting for?
Ni nujno, da si nor, da pišeš tukaj - pomaga pa!
Old friends pass away, new friends appear. It is just like the days. An old day passes, a new day arrives. The important thing is to make it meaningful: a meaningful friend - or a meaningful day.
Dalai Lama
Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernost darovalca. (Goethe)
#12
Objavljeno: 14. oktober 2003, 12:56
joj, Nada, zdaj si me spomnila, da še nisem nič kaj dosti o teh pomirjevalih (Ritalin) tukaj pisala. Sem mislila, da sem, pa je bilo v Delu in Oni, pa Auri... samo toliko, za tiste straše, ki ste se srečali s tem... se pravi, imate otroka, ki so ga označili za hiperaktivnega in svetovali Ritalin:Eden od mojih otrok je hiperaktiven in zelo brihten. Vse, kar pa so bili pri volji narediti učitelji in Svetovalni center pa so bila pomirjevala. Temu sem se uprla in moram priznati, da sva in občasno še imava peklenske ure, vendar pa se počasi umirja sam.
večletne raziskave so pokazale zelo dobre rezultate pri jemanju zelenih alg! menda daleč najboljše od vseh drugih metod 'zdravljenja'.
Samo tole, no... mi je zdajle šinilo, da še nisem povedala, pa bi morda kakemu staršu pomagalo (pa seveda otroku!)
#13
Objavljeno: 14. oktober 2003, 13:00
Tole sem napisala predvsem...za vzpodbudne besede...ko mi preprosto zmanjka moči...
In v tem primeru...ne gre toliko za poučevanje...bolj za odnos...v smislu...odstranimo moteče...zaprimo jih za zidove...ali tujce v geto...naj bodo...samo, da z njimi nimamo opravka...
Pa tudi...da morda pomagam komu...ki se je ali bo znašel v podobni situaciji...da bo vedel...da obstaja POT...
In pa seveda...za samoizpraševanje...smo res toliko odprti...kako bi sami ravnali v primeru učiteljav...bi zmogli?
Seveda je meni jasno...kako bi moralo biti...pa vendar...jaz se borim zase...za svojega otroka...in sem seveda temu primerno motivirana...
Pa za razmislek..kako sami sprejemamo...manj sposobne...koliko jih znamo sprejeti...v kakšnem duhu...vzgajamo SVOJE otroke...ki so včasih tudi sošolci..."drugačnih"...
Eh...tolk je tega....
Astra
#14
Objavljeno: 14. oktober 2003, 13:05
Jst pa se še otroka bojim imet.... Pa ko je toliko stvari, ki lahko grejo narobe, in življenje se že brez težav spremeni, če pa je z otrokom še kaj drugega narobe, bodisi fizično al pa duševno je še toliko huje... Pa zakaj, kako do tega pride, a ste opravile kakšne teste v nosečnosti, a lahko kaka poškodba nastane pri porodu? Zakaj? Zakaj
#15
Objavljeno: 14. oktober 2003, 13:10
Astra a ne gre tule za drugače dojemajoče otroke? Kolikor jaz poznam to zadevo, pa res bolj na hitro, gre lahko za hiperaktivnost, ali za motnje s koncentracijo in ni nujno, da bi bili manj sposobni, ampak so sposobni le drugače sprejemati informacije?Pa za razmislek..kako sami sprejemamo...manj sposobne...koliko jih znamo sprejeti...v kakšnem duhu...vzgajamo SVOJE otroke...ki so včasih tudi sošolci..."drugačnih"...
#16
Objavljeno: 14. oktober 2003, 13:18
Super...sem ravno mislila vprašati...če kdo pozna kaj iz"alternative"...
Mushi...dej no...naj te ne bo strah...ko si sam v takšni situaciji...gotovo zmoreš...
Jaz sem se že zdavnaj nehala spraševati...zakaj.. ...sprašujem se samo...kaj lahko naredim...
In ...Mushi...nikar ne misli...da je takšen otrok v breme...nardi te drugačnega...oblikuje te...toliko ti daje...da ne moreš verjeti...
Astra
#17
Objavljeno: 14. oktober 2003, 13:34
#18
Objavljeno: 14. oktober 2003, 13:44
astra!Jaz sem se že zdavnaj nehala spraševati...zakaj.. ...sprašujem se samo...kaj lahko naredim...
In ...Mushi...nikar ne misli...da je takšen otrok v breme...nardi te drugačnega...oblikuje te...toliko ti daje...da ne moreš verjeti...
Astra
Mushi, ne meni se za druge! Saj se po vecini, ne kot razberem v tvojih postih, pa se to dej na ignore. Jaz se s tem vprasanjem pogosto soocam, pa ga dam, kar na ignore in je , koga pa briga kdaj pa kako jaz mislim imeti ali pa ne otroke. Ljudje, si vcasih dovlijo prevec in to je eno izmed intimnih vprasanj, ki je kao small talk filling .
Kaj pa ce iz kakega razloga ne mores imeti otrok??? Kaj pol reces.. Nimam jih, ker jih ne morem imeti. Da vidis potem radovedne Tomaze, ko so v zadregi in kar ne vedo, kam bi se obrnili, da jim ne bi bilo tako nerodno, ker sele takrat se zavedo obcutljivosti tega vprasanja. Pa komu mar, moji otroci??? Halo?
O strahu, ki ga imas , ti svetujem, da se pogovoris z svetovalko in ga ne potisnes. Zenske, nismo rojene z materinskim nagonom, to pridobimo kasneje, nekatere pred nosecnostjo, nekatere med, nekatere po porodu in nekatere zal nikoli.
Strah, je cisto normalna stvar Mushi in nisi edina, da se pa pomagati.
I am feeling very olympic today
Is time the only thing you are waiting for?
Ni nujno, da si nor, da pišeš tukaj - pomaga pa!
Old friends pass away, new friends appear. It is just like the days. An old day passes, a new day arrives. The important thing is to make it meaningful: a meaningful friend - or a meaningful day.
Dalai Lama
Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernost darovalca. (Goethe)
#19
Objavljeno: 14. oktober 2003, 13:59
#20
Objavljeno: 14. oktober 2003, 14:03
I am feeling very olympic today
Is time the only thing you are waiting for?
Ni nujno, da si nor, da pišeš tukaj - pomaga pa!
Old friends pass away, new friends appear. It is just like the days. An old day passes, a new day arrives. The important thing is to make it meaningful: a meaningful friend - or a meaningful day.
Dalai Lama
Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernost darovalca. (Goethe)
#21
Objavljeno: 14. oktober 2003, 14:05
Vem, da bo, ko bo čas za to in se s tem vprašanjem ne obremenjujem. na vprašanja pa odgovorim, da ko bo čas za to. Res pa je, da sama v nikogar ne drezam s takšnim vprašanjem.
#22
Objavljeno: 14. oktober 2003, 15:24
Materinski nagon je nekaj, kar se me je očitno ognilo daleč naokoli.
Imam sicer svoje razloge... mogoče o tem kdaj drugič v kaki drugi temi...
Pa ne, da ne bi marala otrok, celo nasprotno; ampak 24 ur na dan, 7 dni v tednu... ne, to pa ni zame.
Zato pa občudujem vse mame, ki se zavedajo svojega poslanstva, in tukaj vas je veliko takih!
#23
Objavljeno: 14. oktober 2003, 15:52
Moj otrok je tudi drugačen. Že s tremi leti (to je lani) je pridobil mnenje komisije za razvrščanje, da sodi med otroke s posebnimi potrebami. Če bi jih poslušala, bi ga skoraj morala dati kar v zavod in to že z 1 letom. Rodil se je življensko ogrožen (ni dihal) bil en mesec po porodu na intenzivni.
Pregledi med nosečnostjo - vse OK.
Ob koncu nosečnosti mi je umrl oče, morda so bili še kaki zapleti, vendar na UZ ni bilo nič vidnega.
Zakaj je prišlo do poškodb oz. cerebralne disfunkcije , kot temu rečejo, ni bilo nikoli v celoti pojasnjeno.
Vendar nisem obupala, jemali smo predpisana zdravila, do njegovega 1 leta spala menda njveč 2-3 ure nan noč, ker je bil ves čas življenjsko ogrožen.
Potem smo poskusili še z alternativo. Sin je shodil z...raje ne povem, spregovoril s 3 leti, ....po obisku bioenergetika.
Sedaj ima 4 leta, normalno tvori stavke s 4 besedami. POve tudi: nočem.Zakaj? Ker nočem! IN ima noro dober občutek za humor!
Mimogrede skeptikom: po obisku pri "bioenergetiku" S. Turoffu na Bledu se mu je še precej zboljšalo!!!
Jaz upam, da mu navsezadnje tudi v posebno šolo ne bo potrebno iti. Saj imamo še kako leto časa! Pa tudi: po novem zakonu bodo imeli dodatne pravice. Sem si že priskrbela vso relevantno zakonodajo, da bom šla v napad, ko bo potrebno!!! (Nove predpise je omenila Astra v enem od mejlov, pa potem seveda ni drugega kot )
Vse te zboljšave smo dosegli v cca 15 mesecih. Torej velja: nikoli ne obupat!!!
To je bilo na kratko.......
MucaMaca
#24
Objavljeno: 14. oktober 2003, 18:57
Materinska ljubezen je res sposobna gore prestavljat.
bigm
#25 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 14. oktober 2003, 19:01
In da bi vama nikoli ne zmanjkalo energije.
Otroci so ... čudež narave.
Vsako odstopanje je v družbi nezaželjeno. Tudi sama imam sina. Hiperaktivnega. Nadpovprečno inteligentnega. Fanta iz katerega so želeli v šoli delato neke projekte. Pa jim nisem dovolila. Ker je samo otrok. Star bo 10 let. V petem razredu je. Želim, da živi svojim letom primerno. Edino kar hočem od učiteljev je, da mu dajo "težje" naloge; da ne bo vegetiral v razredu. In priznati moram - da imam srečo. Šolniki me razumejo. Je pa še po nečem poseben - po direktnosti.
Toliko je iskreno direkten, da osupne vse ljudi okrog sebe.
Vljudno direkten.
Pa motorika ga heca. Pa obožuje vsebino hladilnika.
Imam kar nekaj sodelavk, v letih okrog 30 in čez, ki priznavajo, da nimajo v sebi tiste materinske ljubezni. In pravijo, dokler ne začutim želje, ne bom imela otroka. In strinjam se. Na otroka - da si mu pripravljen biti na razpolago 7 dni v tednu, 18 let...moraš biti pripravljen.
In ko si pripravljen - sprejemaš dajenje kot užitek. In ko uživaš...si najboljši
MucaMaca, Astra ... ne najdem besed, s katerimi bi vama izrekla tisto, kar občutim.
Spoštovanje in želja, da bi vaju Vikala...
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0