11 komentarjev na to temo

[pokowc]

Zanima me..tisti,ki imate svojo druzino..ali se kdaj sklicujete nanjo, morda kdaj uporabljate svoje imetje in domace zaledje , da pac je izgovor pravi?.npr.greste na kaki zur, sluzbeno potovanje ali ,ko osvajate...ali ko iscete nove zivljenjske moznosti.. .ko se navelicate, ste kdaj izrabili moznost, da uporabite varnost-izgovor v vasi druzini. Se pravi najti ustrezno opravicilo.Menim,da se to pogosto dogaja; je to manipuliranje

[aquarius]

Vsak se sklicuje na svoje zmožnosti,oziroma tisto kar je najbolj priročno v danem trenutku in situaciji.

[Pujsita]

Sicer ne vem, če sem te prav razumela, nič novega... .

Jaz se nikoli na nič ne izgovarjam - vse so moje osebne odločitve in vedno pravilne. Ali pridem do cilja, ali se pa česa novega naučim. Če se odločim na način, da se oziram na družinske člane je odločitev še vedno moja - jaz izberem ali jih vzamem v obzir ali ne.

Sicer bi se pa zaradi velikosti itak malo težje skrivala.

[Natasha]

O, ja! Men se to včasih dogaja!

[pokowc]

.narobe.razmišljaš.

[PAMI]

Naredim, kar je v tistem trenutku najbolje in je v interesu cele družine.

[mushi]

Nikol...
Mam preveč trden karakter pa načela, da bi se kdaj zgovarjala na kaj drugega kot na svoj prav, moj prav je pa v skladu z interesi družine. Sploh se nimam kej skrivat....

[pokowc]

dobr to ja, me veseli

[afna]

Meni se čez teden skoraj vsak dan dogaja, da sem do kakšnih 19h sama doma. Eni pač še bolj pridno delajo kot jaz. Kavica po službi je že del moje folklore, saj me prav nič ne priganja domov. (oprostite, vse mamice, vem, da ste tukaj globoko zavzdihnile - tudi jaz bom nekoč )
Včasih pa pridem domov in čakam, čakam, čakam... da pride Grega. Kuham, pospravljam, berem, visim na netu... Kakor kdaj.
Včasih me kdo pokliče za "športanje", sprehod, čvek... pa ne grem, ker "aktivno čakam" - Grega pride čez 40...30...20.... minut.... včasih ne delam nič drugega kot - čakam.
Pa sem se nedavno razjezila sama nase. Zamislila sem se, kaj vse lahko naredi človek v 20 minutah za svojo dušo. Nekoč sem pospešeno rolala po svoji ruti - in ugotovila, da jo v 20 minutah prerolam, se odlično utrudim, pa še preobuvanje in hojo iz/v 3. nadstropje spravim v ta čas.
Torej, dragi moji, nič obotavljanja, živimo zdaj in škoda je vsakega trenutka, da gre v nič (razen če se ob tem "nič" prav tisti trenutek neznansko dobro počutimo).

Tudi družinica mora znati preživeti kakšno ur'co, večer ali dan brez nas. Se bomo pač zato kasneje, ko bomo skupaj, imeli toliko raje, kajne?!

[Natasha]

@

[Amis]

čakanja sem se nasrečo odvadila že kdaj....je pozitivno delovalo na ostale družinske člane, ker se niso več mogli "pustiti čakati" , smo tako lažje uskladili termine ... vsi bolj zadovoljni zdaj , bolj odgovorni do sebe in drugih

[Amis]

ah ja, tema je bila skrivanje.... sem vedela, da sem bistveno pozabila

skratka: ne moremo se več skrivati za neodgovornostjo do sebe in drug do drugega