2556 komentarjev na to temo

[Ksenia]

Sva imeli pred dnevi z malo zanimiv pogovor, v bistvu sva imeli pogovor s solzicami (obe) in ko sem ji rekla, da včasih storim napako, da se trudim, da bi jo vzgojila v dobro dekle, da se še učim, da nisem popolna, da so določene naloge, ki jih mora izpolnit ter d delujem v njeno dobro... mi je rekla: Mami, rada te imam, oprosti no in do danes se drži vsega, kar sva se v četrtek po tem pogovoru dogovorili. uf, včasih je res težko

[Tamburin]

Ja, Selene , otroci zelo veliko razumejo... več, kot si mi včasih mislimo.
Tudi jaz sem se enkrat z mojo hčero tako "odraslo" pogovorila o najinem odnosu. Povedala sem ji vse, kar mislim, in ji tudi priznala svoje napake - kot bi govorila s kako mojo prijateljico. In tudi njeni odgovori in vprašanja so bili pesenetljivo zreli za 10-letnico. Takrat sem se prav zavedla, da v bistvu ni več majhen otrok... Na koncu, ko sva obe dali vse ven iz sebe, sva se pa še obleji in zjokali... Ampak je zelo pomagalo.

[Ksenia]

Ja, Selene  , otroci zelo veliko razumejo... več, kot si mi včasih mislimo.
Tudi jaz sem se enkrat z mojo hčero tako "odraslo" pogovorila o najinem odnosu. Povedala sem ji vse, kar mislim, in ji tudi priznala svoje napake - kot bi govorila s kako mojo prijateljico. In tudi njeni odgovori in vprašanja so bili pesenetljivo zreli za 10-letnico. Takrat sem se prav zavedla, da v bistvu ni več majhen otrok... Na koncu, ko sva obe dali vse ven iz sebe, sva se pa še obleji in zjokali...  Ampak je zelo pomagalo. 

zanimivo je da moja mala vedno daje občutek, kot da se pogovarjam z odraslo osebo... včasih imam občutek, da mi je poslana zato, da me varuje ter pomaga... kot da je moj angel, zato jo velikokrat tudi tu imenujem moj angelček očitno ve, zakaj si je izbrala mene za svojo mamo in hvaležna sem ji, ker se v najinem odnosu obe učiva in spoznavava

[pokowc]

Povedala sem ji vse, kar mislim, in ji tudi priznala svoje napake - kot bi govorila s kako mojo prijateljico. In tudi njeni odgovori in vprašanja so bili pesenetljivo zreli ...

[borism]

Dokler je otrok majhen mu bodi vzgojitelj, ko odraste mu bodi brat.


Arabski

[strelka]

Tak ''odrasli'' pogovor se tudi pri meni ponavadi dobro obnese. Predvsem z mojo najstnico, ki bi rada zdaj, pri skoraj šestanjstih postavljala svoje meje, ki se vedno ne skladajo z mojimi pričakovanji, željami. Večkrat sva se že pogovarjali o tem, vedno ji dam vedeti, da jo razumem, ampak naj poskusi tudi ona mene. Moj otrok odrašča, s tem nimam izkušenj, ne vem kaj je prav in kaj ni. Ne težim ji, zato ker bi jo rada prizadela, ji ne ugodila, ampak ker se bojim zanjo, ker mi je težko, ko vidim, da se podaja na pot samostojnosti. Pa da ji zaupam, to rada sliši. veliko manj pa zaupam na primer njenim prijateljicam, tistim, ki jih pa ne poznam pa sploh ne... in tako naprej. Takšni pogovori naju vedno povežejo. poskušam, da skupaj postavimo meje, ki pa jih mora upoštevati. Če se npr zmenimo, da je doma ob pol desetih, je to takrat, ne deset čez pol ipd. No, pa saj imate podobne izkušnje.

Tudi v vrtcu, kjer so otroci majhni, so takšni pogovori vedno uspešni. Otroci enostavni čutijo, da zmorejo in to je ključ do uspeha.

[Ruby72]

Mama mi je vedno zaupala.

Ko so se pojavile teznje po kasnejsem prihajanju domov, mi je (kljub temu, da ce bi bilo po fotrovo-sploh ne bi nikamor imela izhoda) vedno prisla nasproti.
Jaz pa sem se ji oddolzila s tem, da nisem NIKOLI zamudila roka, ko smo bili zmenjeni, da pridem domov.
Enkrat sem hitela domov iz diska. Bilo je ze pozno in imela sem visoke pete. Da ne bi zamudila, sem se sezula in v stunfih tekla do doma :o|o: .

Od najlonk ni ostalo nic, jaz pa sem bila tocno doma

Pa tudi kako drugace nisem zlorabila njenega zaupanja, sploh ni imela pojma, kaksne vse pasti so bile ponoci naokoli. V tistih casih razen kaksne trave droge ni bilo, zato pa se je pilo na hektolitre alkohola, pa stopanje.... Enostavno je nisem hotela prizadeti, ker je vedno naredila vse, da bi bila samozavestna. Kodrala mi je lase, pa kaksne fine kose garderobe..., me podpirala in poslusala moje ljubezenske tezave....

[borism]

Kolikor prej se začne vzgoja, toliko boljši je sad.

Nemški

[opij]

Sad vzgoje te vedno preseneti!

[borism]

....to pa verjamem, če ne v dobrem, pa v slabem

[majica]

Opij je po mojem velikokrat presenečal..

[Piko]

Običajno se z otroci lahko pogovarjam, če -
najdem otroka v svojem srcu in odraslega v njihovem razumu...
Povedane besede potem postanejo dobra dopolnitev v komunikaciji src ...
LpP
p.S. Oh, kako je lepo, ko je spet ponedeljek!

[Pujsita]

Sem gledala Preverjeno, kjer je bil med drugim tudi prispevek o zelo dvomljivih metodah pedagogov in mi je dalo misliti.

Otroci hodijo v šolo in lahko doživljajo take ali drugačne pedagoške prijeme, posledica so lahko kake čustvene težave zaradi zaničevanja ali poniževanja, lahko da kakšne snovi enostavno ne znajo, ker ni dobro podana, ni ustrezne motivacije,.... Nekako so v podrejenem položaju, ker raznih nemogočih zadev ne morejo dokazati, pa tudi če že bi ni ustreznih rešitev - do konca šolskega leta pač vztrajajo isti pedagogi, pa še dodatna zamera in razlog za maščevanje so lahko v igri. Nekako nam šepa kontrola tega področja in nadzor, kajti biti pedagog je resnično zahteven in odgovoren poklic, treba je obvladati podajano snov, biti čustveno zrel, odličen motivator, še in še.

Vem pa tudi za drugo plat medalje, da so lahko tudi pedagogi pod raznimi pritiski, ki se jim ne morejo upreti. Skratka nalog še in še .

[candlelight]

Trenutno se zelo veliko ukvarjam s svojima hčerkama, saj sta izgubili svojo najljubšo babico, s katero sta bili zelo veliko skupaj. Zelo različno doživljata dejstvo, da babi ni več. Tamlajša vsak dan načenja to temo (šest let je stara) in ogromno sprašuje in riše risbice, na kateri je babi kot angelček.

Bolj me skrbi tastarejša (12 let), ker v bistvu nič ne govori o tem, samo vsake toliko časa potoči kakšno solzico in če načnem to temo, mi samo odgovori - mami, ne morem govoriti o babi. Zaenkrat jo pustim pri miru, samo se bojim, da jo bo žalost od znotraj načela. V šoli ima kar hud tempo in aktivno se ukvarja s športom in vidim, da ji nekako pada koncentracija.
Trudim se po svojih močeh in ju skušam obe motivirati z različnimi aktivnostmi, včasih pa tudi ne vem več, kako naj se ju lotim, ker tudi sama rabim čas, da prebolim zadevo.

C.l.

[Marsa]

Lepo, CL, da to tako sprejemas, saj je tudi v tebi bolecina.
Res je - smrt bliznjega je kot zivljenjska izkusnja najbolj stresni dejavnik (potem je locitev, selitev itd.).
Otrok, ki prihaja v puberteto, je ze itak bolj obcutljiv in v teh letih je res zalostno, da se morajo srecati s smrtjo.
Za mlajso me ne skrbi, tako je navadno, kot pravis...
Tudi starejsa pa seveda se bo skulirala, smrt je vseeno nekaj obicajnega, vsakdo se slej ko prej sooci z njo, tudi otroci, tako da so zelo redki primeri, da vpliva, kot si napisala - '... jo bo od znotraj nacela'.
Je pac tak clovek, da (zaenkrat) ne mara o tem govoriti - bo ze, brez skrbi, zdaj pa jo pusti pri miru.
Zalovanje je normalno in nujno, vsakdo pa ima svoj nacin zalovanja.

[borism]

Dovolite otroku več svobode:
naj teka, skače, naj bo sproščen,
naj se igra in zabava, naj ne bo nikoli pri miru.

[Mihela]

Lep pozdrav vsem,

sem vesela, da sem našla to temo.

Tudi sama imam otroke in morem priznati, da je to zame najtežje delo in najbolj zahteven izziv, biti mati mislim.

Vendar je tudi največ, kar sem do sedaj doživela in največ kar sem sploh sposobna narediti.

Pa nisem še niti na pol poti.

Nisem popolna mati. Sprva scrkljam otroke, potem pa jim ne znam postaviti meje in so naporni in ker so naporni, potem naši odnosi niso tako lahkotni kot bi lahko bili. Potem pa kričim. To mi ni všeč in želim si vzpostaviti lepše odnose, zato se zelo veliko trudim. Učim se kako . In do sedaj sem spoznala, da je najpomembnješe to, da se trudim, ko pa ne gre, da sprejmem njih in sebe in nas vse in da imam rada in ostanem mirna.


Toda se učim , sej kot sem rekla, je to moj največji izziv.


Vse dobro,

Mihela.

P.S.: In pride dan, ko jih vidim in mi je toplo pri srcu, ker vem, da delam dobro. In dvomi za nekaj trenutkov zamrejo.

[borism]

Sin bo tak, kot ga boš vzgojil, mož bo tak, kot so ga vzgojili.

Adigejski

[nataly]

Predvsem priznam svoje napake. Ali pa obujam spomine včasih - in povem kakšno "pizdarijo", ki sem jo uštimala.
Zdaj imam dober odnos. Naj takšen tudi ostane.
Seveda se bi pa onidve včasih kar pobile - pol pa pride vmes ata strelec in reši - čisto po strelčevsko Hitro in učinkovito.

Sem se s frendico pogovarjala - pedagoginja - da je ona v bistvu pristaš nekoliko ostrejše vzgoje. Pravi, da ta demoktatičnost ne vodi nikamor. Otroci nimajo nobenih delovnih navad, nič jim ni treba, v življenju se ne potrudijo - za nič. In mimogrede navrže:kaj torej nam manjka-ki smo bili trše vzgajani? Bolj znamo ceniti in nič nam ni samoumevno.
Sama sem poskusila s kakšnim astrološkim vidikom - recimo generacijski pluton v tehtnici ali v škorpijonu, so le čisto drugačne generacije, kot naša v devici.
No...tako...malo.

[Palček Smuk]

O OTROCIH

Žena z otrokom v naročju je prosila:
Govori nam o otrocih.
In je rekel:
Vaši otroci niso naši otroci.
Sinovi in hčere klica življenja k življenju so.
Po vas prihajajo, a ne od vas.
Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli,
kajti oni imajo svoje misli.
Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v sanjah ne morate obiskati.
Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi.
Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.
Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice iztreljeni vaši otroci.
Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč.
Naj napetost, ki jo v vas ustvarja Lokostrelčeva roka, rodi veselje,
kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.

Kahlil Gibranrerok(1923)

[Pujsita]

Sem se s frendico pogovarjala - pedagoginja - da je ona v bistvu pristaš nekoliko ostrejše vzgoje. Pravi, da ta demoktatičnost ne vodi nikamor. Otroci nimajo nobenih delovnih navad, nič jim ni treba, v življenju se ne potrudijo - za nič.

Jaz izhajam bolj iz take demokratične, ali bolje povedano Kajmebriga. Nisem znala nič gospodinjskih zadev, za učenej in delo sem bila pa vedno sama od sebe zainteresirana.

Po mojem da je poleg načina vzgoje tudi odvisno od vsakega posebej kakšen učinek ima kak pristop na koga.

[Marsa]

O OTROCIH

Žena z otrokom v naročju je prosila:
Govori nam o otrocih.
In je rekel:
Vaši otroci niso naši otroci.
Sinovi in hčere klica življenja k življenju so.
Po vas prihajajo, a ne od vas.
Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli,
kajti oni imajo svoje misli.
Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v sanjah ne morate obiskati.
Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi.
Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.
Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice iztreljeni vaši otroci.
Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč.
Naj napetost, ki jo v vas ustvarja Lokostrelčeva roka, rodi veselje,
kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.

Kahlil Gibranrerok(1923)

Kul, ko si dal tole (saj imamo ze parkrat po temah, a ni nic prevec).

Vsec mi je bilo, ko sem videla tole na Pediatricni - so imeli nekje na steni obeseno.

[Mihela]

O OTROCIH

Žena z otrokom v naročju je prosila:
Govori nam o otrocih.
In je rekel:
Vaši otroci niso naši otroci.
Sinovi in hčere klica življenja k življenju so.
Po vas prihajajo, a ne od vas.
Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli,
kajti oni imajo svoje misli.
Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v sanjah ne morate obiskati.
Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi.
Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.
Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice iztreljeni vaši otroci.
Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč.
Naj napetost, ki jo v vas ustvarja Lokostrelčeva roka, rodi veselje,
kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.

Kahlil Gibranrerok(1923)

Zelo, zelo lepo.

Mi se trudimo, toda v njih in na njih je nijhovo življenje.


Vse dobro,

Mihela.

[borism]

Kogar so v otroštvu dobro vzgojili, se kot oče ne bo osramotil.