Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Konec - smrt


  • Prijavi se, če želiš komentirati
* * * * * 1 x ocenjeno
378 komentarjev na to temo

#376 Brezo

Brezo
  • Lunatik
  • Št. objav: 8 039

Objavljeno: 2. november 2009, 23:22

Razlika je med ne bati se naše smrti in soočanje s smrtjo drage nam osebe. V bistvu v tem drugem primeru ni tolk vprašanje v razumevanju smrti, ampak naše navezanosti na to osebo (ali žival itd.). Ne bi pa kej preveč pametoval o tem, vsak sam skozi življenje in duhovno rast (če se z njo ukvarja) počasi zori v svojem občutenju, povezovanju z drugimi, notranji stabilnosti... Imho.

Imaš pravo. :palec: x:Dx

Večina od nas je "zaenkrat" še zmeraj preveč navezana na svoje bližnje, sorodnike,domače ljubljenčke,...

Biče bolje xDDx

Otkačeni človeček- ezoterik, okultist, mistik, polupismeni crnogorac...

myst1c.gif


#377 Kristina11

Kristina11
  • SkorajOdvisnik
  • Št. objav: 501

Objavljeno: 16. november 2009, 22:12

Je pa prav zanimivo tole debatiranje o smrti, pa o navezanosti, nenavezanosti.....Me prav zanima, koliko ljudem bi blo res vseen a umrejo zdaj al čez mnogo let....Ja, vseskozi nas spremlja strah glede smrti, mene pa bolj kot smrt skrbi samo umiranje, če me razumete.Saj smo lahko nekaj pametni, ko ne vemo kako to zgleda....Pravijo, da tako umrješ kakor živiš in vam povem, da se v tem skriva resnica...Pa prehod iz telesnega stanja v neko drugo, kar nam je popolnoma neznano.Čeprav smo menda to že dajali skozi vse te reinkarnacije...strah obstaja. Če pa prav dobro pomislim....vsi dojenčki ob rojstvu jočejo, na obrazih mrtvih pa je opaziti mir, spokojnost, ........Na to temo sem prebrala na tone knjig, pa o življenju po smrti, pa o svetlobi, o vseh tistih , ki nas čakajo na drugi strani....o neki popolni in brezpogojni ljubezni, o podoživljanju svojega preteklega življenja, o učenju , o lekcijah, ki se jih bomo morali še naučiti....Veliko mojih dragih je že umrlo, in vam povem da jue z njimi umrl tudi del mene. Vsak dan se jih spominjam, jim vedno znova dopovedujem, da jih imam rada, da mi je za marsikaj žal kar sem oz. kar nisem storila zanje in se kljub bojazni pred smrtjo veselim ponovnega snidenja z njimi. Ker imam občutek, da po smrti gremo domov, v naš onostranski dom....

#378 Daxa

Daxa
  • NeČistZačetnik
  • PipPipPip
  • Št. objav: 41

Objavljeno: 21. november 2009, 19:44

imam občutek, da po smrti gremo domov, v naš onostranski dom....



Česa se potem bojiš - Tega, da greš "domov", da se vračaš tja od koder si prišla?

Zase vem, da se bojim le tega, da bi zdravniki in bližnji iz mene naredili rožico, priklopljeno na vse mogoče aparature za ohranjanje pri "življenju". Naj me samo pustijo, da ko pride moj čas umrem in da se vrnem domov.
Lepo je če ljubiš,
še lepše je, če si ljubljen,
najlepše pa je, če si ljubljen in ljubiš!

Daxa Objavljena slika

#379 Minnie

Minnie
  • Nepogrešljivi
  • Št. objav: 954

Objavljeno: 26. februar 2010, 12:22

Upravo sam pročitala jedan zanimljiv članak koji objašnjava iskustva kliničke smrti i želi dati znanstveno objašnjenje što se zapravo događa u tim trenucima.
http://www.znanost.c...t-poslije-smrti




Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0