52 komentarjev na to temo

[tiana]

Pozdravljeni! Zanima me, kakšne so vaše izkušnje z velikimi življenjskimi krizami. Ste kdaj doživeli, da se vam je enostavno vse "zrušilo", pa niste vedeli kako dalje.? Katera leta so bila pri vas najbolj kritična? Kako ste se pobrali?

[rachek]

Ste kdaj doživeli, da se vam je enostavno vse "zrušilo", pa niste vedeli kako dalje.?

Ja.

Katera leta so bila pri vas najbolj kritična?

12-16 in 18-20. Resno razmišljal o samomoru sem samo pri 18ih, tam pri 20ih sem bil samo še depresiven, pa še to večinoma pozimi. V bistvu sem imel socialno fobijo, ampak sem to izvedel šele pred kratkim(hvala pokowcu ).

Kako ste se pobrali?

S pomočjo prijateljev in sodelavcev, prav prijalo pa je tudi, da sem takrat(torej takoj po 20em letu) ene 4 leta živel v Lj, torej proč od doma, kjer so mi neprestano razlagali, da sem itak največji idiot in da ničesar ne znam narediti, kot je treba. No, v službi sem bil zelo uspešen (danes ne gledam več tako na to, ampak takrat pa je bilo zelo pomembno), drugo pa so prijatelji, ker sem si takrat končno našel neke "normalne", saj, tvoji prijatelji so tisti, ki ti dajejo nek občutek lastne vrednosti, v smislu, da nekomu nekaj pomeniš. Tretja pomembna stvar je sklenitev dolgoletne zveze pri 22ih.

Ehm, no, potem je bilo pa cel kup težav sproti za reševati, nekatere so še danes. Ena takih je nestrpnost (skoraj uspešno odpravljeno), recimo.

[Pujsita]

Bravo Raček, važno da si zdaj tule kjer si . meni se zdiš prov fajn .

Prelomnih točke je bilo že kar nekaj, imam tak bolj divji ritem življenja, ogromno enih preturbacij, čisto novih situacij. Začelo se je mogoče z ločitvijo staršev, pa potem novo mamino družino, pa prvo resno zvezo pri 16ih, ko sem šla praktično od doma in se sama preživljala,pa potem konec te veze in začetek tele zdaj pri 23h, pa potem čisto nova čustvena situacija zame 2000 konec leta, ko so se nekako vsa moja dotedanja spoznanja sesula kot mivka. Prvič v življenju se mi je zdelo, da bo treba nekaj korenito v zvezi s seboj spremeniti.

Prelomnic ogromno, kriznih situacij morje v smislu čustvenega in finančnega preživetja, brez kakršnekoli pomoči. Ampak nikoli nisem pomislila na samomor in bila depresivna - imam srečo, da me že iz zibke spremlja optimizem do nezavesti in prepričanje, da če dam vse od sebe lahko vse dosežem.

Vse to bodičevje me je pa tako obogatilo, da sem se ziher naučila več kot bi se v 29 letih popolne sreče in sem za vse te lekcije zares hvaležna.

[bigm]

Naključja, naključja!

Hodiš po poti življenja, nakar se zgodi "naključje" in pot skrene pod ostrim kotom v novo smer.

Situacija je videt brez izhoda. Zgodi se "naključje" in vse težave so naenkrat povsem rešljive.

Ali gre res za naključja? Morda pa je vse le del nekega univerzalnega načrta. Saj pravijo, da smo vedno ob pravem času na pravem mestu.

[Marsa]

Zelo fina tema, dbest, Tiana!!

Uh, meni se je veckrat v zivljenju vse 'zrusilo', kot pravis...
Pri priblizno 8-ih letih, pa okoli 16.-ega 17.-ega, potem pa okoli 20.-ega, pa okoli 28.-ega in okoli 33.-ega.
Vmes pa se vec teh 'manjsih' - vsaka selitev je bila kriza ze.... Potem posledicno kreganje, celo sem ze kufre popokala nekoc. ...
Kako se poberem? Hm,, v custvenih odnosih prisegam na pogovor, zelo 'ucinkovita' sem v pogovoru, vse razumem in to, z lahkoto izrazam custva... POberem se tudi s svojo ljubeznijo tedaj, ki me plemeniti - ne morem verjeti, da toliko zdrzim, pa mi potem to daje nove moci.
Vcasih se poberem ze samo 'na preklop'...
Lahko sem v totalni depri, padem v bluz takole, ck, a potem nekako... samodejno vstanem, stopim tjale k oknu ali na balkon in se zazrem v gore in si mislim - ma ne stre me nic!
Kar je bilo psihicnih tezav, ki so s sabo potegnile tudi dolocene zdravstvene, me je po mojem v najvecji meri 'resila' joga.
Delovanje. Delanje vseh teh majhnih korakov, za katere nimas energije oz. se ti tako zdi.
Tezko je it cez tole...
Zato ne bi menjala za noben denar in za nic, vesela sem, da sem tu kot sem, zdaj pa tudi vem, koliko lahko prenesemo, pa sem morda tudi zato nekoliko 'neizprosna', si mislim, ce sem jaz, ki me je dosti 'razmetavalo' v lajfu, lahko se k sebi spravila Z NIC sredstvi in podpore (saj vem, zakaj je tako, neka karmicna fora ), potem je to pac mogoce in lahko to obvlada vsakdo - ker ima to vsak clovek - samo sam se moras dokopati do teh spoznanj in to je finta in zato nekateri nikoli ne opravijo teh 'izpitov' (ali pac tako tezko oz. jih tolikokrat ponavljajo).
Taf scena, v glavnem.

[Amis]

padec si lahko privošči samo tisti, ki ima dovolj moči, da vstane.

[Marsa]

Ja.
Zdajle mi je prislo na misel, da je morda pregovor, rek, ki bi najbolj ali pac zelo ustrezal Skorpijonu: Sta ne ubija, jaca.

p.s.
o temle 'padcu' pa bi se dalo se mucho nakladat...
KAKO pademo, ali z dobrimi refleksi ali kot klade, storasto in tko - ne hecam se, resno mislim.
Jaz sem tudi takole gibcna in elasticna...
Nekoc me je presenetilo, ko je frendica padla s tamalo v narocju, na morju, v bistvu na skalah - to sta nekako kar p a d a l i - kar tako, nic dinamike v padcu, kot drevo, ki ga porusis...
Jaz pa npr. grem s skatlo 60-ih koledarckov (LK je v bistvu knjiga s trdimi platnicami) po stopnicah in se spotaknem - s skatlo vred resim sceno v stotinki sekunde, frend, ki je hodil/nosil za mano, je rekel, neverjetno, kake reflekse imas..

Torej tudi - ko padas, ce je to neizbezno, znati pasti, pasti s cimmanj posledicami.

[tinka]

Kuj me,zˇivljenje, kuj!
Cˇe jeklo sem, bom pel,
cˇe kremen, naj se iskrim,
cˇe steklo, naj se zdrobim.

ane, bigm? tole je res, lepo povedano, preko bigma od zupancica, pa mislim, da je zelo res...za take primere...
sem ravno zracunala, da sem se v zivljenju vec kot 25 krat preselila, od tega samo 3x po svoji volji....!
pf......utrujena tinka....
meni je bilo taprvic najbolj hudo, ko so se locili moji pri 7ih letih, pa sem ostala z ocetom, pa mame kar naenkrat nisem videla skoraj 7 let.
vmes sem se preselila iz gorice v kranj, grozno, vse naenkrat....potem se je oce naenkrat odlocil, da ne obstajam vec...pa vmes na nizozemsko...sama, pri 19tih, brez nic, pa sluzbo in solo naenkrat rihtat, brez kogarkoli okrog mene, tisti doma so itak mislila, da se zadevam, po moje....
pa ena zveza, ki je sla v maloro brez zveze...pa smrt prijateljev...pa vmes stalno travme iz otrostva...ki se zdaj vplivajo na mojo samozavest...(pa ne pustim kaj prevec )

ma ne vem, meni se vsakih 5-7 let zgodi kaj zelo dramaticnega. najbolj zanimivo, da vedno vse naenkrat...sluzba, stanovanje, zdravje in ljubezen...vsaj tri od teh stvari! ( aja, pa se avto se pokvari vmes) ampak takrat v bistvu ni problema, ker nimam casa se ukvarjat s custvi, ampak potem pa hodi za mano...potem se ravno umirim, pa se spet kaj zgodi....
resujem pa podobno, kot marsa...se pogovarjam, pa si recem, da se ne dam. mam sreco, da nisem depresivna, kadar sem, je pa to zelo intenzivno, samo po par ur, en dan...se predno drugi ugotovijo, kaj je narobe z mano, sem ze nazaj....
pomaga tudi tai chi...pa ljudje kot ste vi....
ljudje so res zelo vazni, moram reci, da sem imela sreco z dobrimi ljudmi okrog sebe...

[cosma]

, Tinka

[borism]

padec si lahko privošči samo tisti, ki ima dovolj moči, da vstane.     

Kdor v sebi ne prebudi sebe, svojega duha, se vse življenje samo plazi in se nikoli ne dvigne.

[aakhut]

hmmm....
che se prou spomnim, je tochka samo navidezna.....ergo



666 zlobijeu....bi tochko na gobec

[Sončna Vila]

Hmmm... aakhut, si me s tem tvojim "prispevkom" spomnil na besede mojega prijatelja... In sicer: "Ni problemov, so samo vprašanja." Seveda je od vsakega posameznika odvisno, ali na situacijo gleda kot na problem (sovražnika) ali pa kot na vprašanje (izziv).

... tenks ... ker ste in me opominjate, da te stvari pravzaprav že imam v glavčki


Sončna Vila

[pika1000]

Joj, saj ne, da sem strašno izkušena v krizah ... ampak ravno takrat, ko imam največje probleme v življenju, se največ naučim.

Moja modrost raste 'na mojih problemih'.

[Mateja]

zanimivo tole... sem zjutraj prebrala... pa mi pomalem ves dan kaplja v zavest, kaj bi bila moja prelomna točka... ki jih je več... in so kar naprej... in, kar je zanimivo... je lahko nekaj, kar je navidez zelo nepomembno, premaknilo pa je tooooliko v mojem življenju... in potem je seveda vse tisto, kar se sproži ob tem 'nepomembnem' bolj pomembno, ker se takrat začne šele dogajati... morda še prav v tem vidim pomen 'točke duha', ki jo imam v dvojčkih...

[Mick]

Torej tudi - ko padas, ce je to neizbezno, znati pasti, pasti s cimmanj posledicami.    

....življenje je tako polno spotikov........

Jaz sem tud elastičen in gibek.....sam, ko padem......pa fejst zruži Se pa na srečo znam pobrat

[nosorog]

Zame je bila u lajfu prelomna točka tista, v kateri sem se prelomil (lalala). Začel sem gruntat, kaj zdej. Finta je v tem, da lajf temelji na primerjavah (kako boš vedel, kako primerljivo (konkurenčno) je tisto, kar počneš, če ne veš, kaj delajo drugi? )
In tle me je zjebal. S kom ali s čim naj se primerja nosorog?
Nosorogi običajnim ljudem nismo ravno blizu - njim so blizu soljudje in domače živali (psi, mački, eventuelno konji). In, ko sem to pomislil, me je stisnilo pri srcu! Nosoroga bi po dimenziji najlažje primerjali s konjem. Na prvi pogled je to čist o.k. - sam konje ubijejo, če imajo kakšno kost zlomljeno (ubogi nosorogov mozak si pač pod prelomno točko u lajfu predstavlja zlomljeno kost). Ampak - včasih v nosorogu prevlada tisto malo človeškega (v sledeh), kar ipak obstaja - tedaj je prva nosorogova asociacija ob prelomni točki psihiater. Sorči - ne diši mi niti metek v glavo, niti zdravilec duš! S temi štosi se igrajte raje vi, navadni ljudje!!! lalala

[pokowc]

prelomnica, hmm..kaj je že to..neki tazga, kt pridiga?
Mh vsak dan je kej, predusem ne bi šu nazaj,´ker sem preveč raziskoval, pa mi niso povedal´,je šlo zato precej butastega časa;ne bi se jest sklicevau na uporništvo, raje na Iskanje Sebe.Prelomnica vedno, ko te fuknejo ven iz službe; pol pa si pejdi dresirat layf; V glavnem sem humano plemenit ne,da bi se oprijemau Lenoritisa´,aktiven in iznajdljiv. Ko le ne bi nihau med ponižnostjo in pogumom.
Srce bije, treba žvet naprej.

[Sončna Vila]

Ko le ne bi nihau med ponižnostjo in pogumom.

ponižnost = poslušanje drugih?
pogum = poslušanje samega sebe?

... vsaj tako kot jaz gledam zadnje čase na vso to kolobocijo...

...se mi je pa porodila zanimiva ideja ob branju vsega tega... celo življenje je proces... celo življenje rastemo... res je, na določen časa se nam nagrmadi toliko vsega skupaj, da se nam začne že počasi cefrat in takrat začnemo sami sebe reflektirat... zakaj, kako, kako bi lahko drugače...? in temu rečemo prelomna točka? prelomna točka med čim? je proces v času... vzrok in posledica... samo na nas je, ali bo do prelomne točke prišlo ali bomo pa furali tako, da bomo sprosti čistili vsak svojo "rezidenco" ali ne... tukaj bi prvovrstno pasal tisti moj citat, ki ga imam spodaj ;
"S svojimi odločitvami in dejanji na Zemlji se razvijate. Vedno izberete namene, ki bodo vaše izkušnje in stvari oblikovali, na katere boste usmerili svojo pozornost. /.../ Če izberete nezavedno, se razvijate nezavedno. Če pa izberete zavestno, se razvijate zavestno."

Hm. Verjetno ne bi imela tega spodaj napisanega, če tega tudi sama ne bi glodala...

Torej - je potrebno določit prelomno točko v življenju? Panta rhei, je rekel Heraklit (al je bil ker drug? ).

pa pa


Sončna Vila

[Marsa]

Prizor iz filma (knjige) V vrtincu:
Scarlet na Tari, svoji rdeci zemlji, zre v (morda nevihtno) nebo, nekam rdeca (marsovska, plutonska?) scena, nekako skoraj s pestjo pozuga navzgor in rece (v bistvu 'zapriseze'):
"Bog mi je prica, ce ubijam, a nikoli vec ne bom stradala!"
Takole nekako... sicer brez trupel (tudi metaforicno), a nekako podobno si recem - ni sans, tole ali kaj?
Morda ni nakljucje, da je pisateljica romana V vrtincu bila Skorpijon, prav tako 'nakljucno' pa je izbrana za glavno vlogo Scarlet O'Hare (med najbrz stotinami) Vivien Leigh, skorpijonka.
Tole mene pobere vedno, tale moja volja skorpijonska.

[Mihaela]

Nekje od 18. do 26 leta sem bila v velikih krizah. in Nekje pri26. letih sem doživela zaradi teh kriz popolni zlom. Potem sem se spreobrnila začela sem zaupati in verjeti v Boga. In to kar sem v mojih krizah iskala - notranji mir, sem tudi našla. Sedaj sem srečna in zadovoljna. Ne glede na okoliščine ohranjam to kar mi Bog daje in skušam prenašati tudi na druge. Ni mi žal za vse kar se mi je dogajalo še enkrat bi prehodila to pot, da bi dosegla to, kar sem našla.

[borism]

Še najbolj se spomnem tiste pri 29 letih, ko naj bi bil tudi astrološka prelomnica......od takrat bolj realno gledam na življenje, sebe bolj spoštujem in obenem tudi spoznavam, pa zato tudi druge.....kakšnih drastičnih prelomnic pa nisem imel, je kar OK tako.

[Marsa]

...  Ni  mi  žal  za  vse  kar  se  mi  je  dogajalo  še  enkrat  bi  prehodila  to  pot,  da  bi  dosegla  to,  kar  sem  našla.              

[Sončna Vila]

Huh joj, še neki sem pozabla natipkat zraven, kar mi je padlo v glavo, pa sem pol pozabla pripisat...

Današnja družba nam omogoča, da imamo "krize", "prelomnice" ... če ne bi odraščali v svet, kjer je materialno bolj pomembno kot tisto, kar je za tem... bi verjetno bili dosti bolj zvesti sami sebi in tu je ključ do miru v srcu in sija v duši... ergo... kriz ne bi bilo kaj prevelikih, ker bi vsak hodil po svoji poti, ki si jo izbira vedno znova, razumel bi, kam je namenjen in zakaj ... ah, perfect new world, ha?


Sončna Vila

[sfinga]

prelomnica pri meni se je zgodila leta 1985...takkrat sem se na novo rodila ker sem našla sama sebe in takrat se je delo pravzaprav šele začelo...mostovi za nazaj so porušeni in tako mi ostane le še pot naprej in vendar včasih ne vem kako in ne kam ....potem pa se znova pokaže luč in kakor se reče ...veter duva a život teče dalje...