Ljubezen, partnerstvo, odnosi in duhovna rast
#51
Objavljeno: 8. oktober 2003, 11:41
Pa se malo sco note, kancek... (vsakodnevni boj za obstanek! )...
Picasso
#52
Objavljeno: 8. oktober 2003, 11:50
Tako je,sicer so pa vse stvari na takšni bazi.Govoriš iz lastnih izkušenj?
#53
Objavljeno: 9. oktober 2003, 09:05
hhmmmmmmm ........... , o čem že teče pogovorContesa - poznas tale citat Agathe Christie (ki sva ga nekoc celo vkljucila v LK):
Potem moraš dobiti eno tako, ob kateri se boš večno počutil izzvan in potem bo tudi vajin odnos vsakodnevni izziv in boj za obstanek!Pozdravček,
Partnerski odnosi, hmmm ........ po moje trajajo, dokler traja izziv. Kaj izzuv je, je pa zopet vprašanje posameznika. Dokler čutim partnerico kot izziv, ki mi daje smisel življenja, dokler stvari počnem zaradi sebe in ne zaradi nje, je tudi odnos odličen. Saj občutek, da si zadovoljen sam s sabo ti izpopolni tudi občutek vrednote, ki jo deliš s partnerjem. Ko se zaveš, da je nekdo ponosen ob tebi, zaradi sebe, ker je s tabo ... to so stvari, ki so redke in vredne ...
Toliko sedaj ,.... morda naslednjič kaj več
"Zakon, ki napravi dva za enega, je vse zivljenje trajajoc boj, da bi se pokazalo, kateri je tisti eden".
Očitno sem zgrešil sredino
http://ogledalo.blog.volja.net/
#54
Objavljeno: 14. november 2003, 10:46
Partnerja nam pripelje življenje zakamufliranega v intenzivna čustva ljubezni. In sicer vsi dobimo takšnega partnerja, ki nam odpre stare rane iz otroštva - tudi če nismo imeli kakšne kritične situacije in smo imeli ljubeče starše, se zarišejo v nas drobne brazgotinice. Potem pride v naše življenje partner, ki te ranice odpre, nanje nasuje sol in takrat se nam zdi, da smo izbrali človeka, ki sploh ni za nas. V bistvu nam pa življenje ponudi priložnost, da se iz nam težkih situacij povzpnemo kot zmagovalci.
Če obupamo nad situacijo in prekinemo zvezo, se potem v novi, zadeva ponovno ponovi in z vsakim poskusom smo globje v problemu.
Se pravi izkoristiti prvo priložnost in zmagati - s tem obogatimo sebe in odnos.
#55
Objavljeno: 15. november 2003, 19:57
Potem pride v naše življenje partner...Včeraj sem en dober intervju v Astro novicah prebrala. Povzetek skozi moje oči bi bil nekako takšen:
Partnerja nam pripelje življenje zakamufliranega v intenzivna čustva ljubezni. In sicer vsi dobimo takšnega partnerja, ki nam odpre stare rane iz otroštva - tudi če nismo imeli kakšne kritične situacije in smo imeli ljubeče starše, se zarišejo v nas drobne brazgotinice. Potem pride v naše življenje partner, ki te ranice odpre, nanje nasuje sol in takrat se nam zdi, da smo izbrali človeka, ki sploh ni za nas. V bistvu nam pa življenje ponudi priložnost, da se iz nam težkih situacij povzpnemo kot zmagovalci.
Če obupamo nad situacijo in prekinemo zvezo, se potem v novi, zadeva ponovno ponovi in z vsakim poskusom smo globje v problemu.
Se pravi izkoristiti prvo priložnost in zmagati - s tem obogatimo sebe in odnos.
Seveda pride. Včasih pride pravi, včasih pa nas prvi partner pripravlja na drugega, da bomo znali cenit, kaj nam nudi veza.
V vsakem partnerskem odnosu je najvažneje, da si niti slučajno ne privoščimo, da bi nam šlo pri njem kaj na živce.
Ker, ko ti gre prva svar, ti bo šla tudi druga....
In tako bo šla veza počasi k .
Za dober odnos in razumevanje je tudi važno, kaj se pričakuje. Več, ko pričakuješ, večkrat si razočaran.
Oprosti, ker se vrivam
#56 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 15. november 2003, 20:16
Uh, potem pa je res hudo in kritično.V vsakem partnerskem odnosu je najvažneje, da si niti slučajno ne privoščimo, da bi nam šlo pri njem kaj na živce.
Ker, ko ti gre prva svar, ti bo šla tudi druga....
In tako bo šla veza počasi k .
Za dober odnos in razumevanje je tudi važno, kaj se pričakuje. Več, ko pričakuješ, večkrat si razočaran.
Velikokrat (celo ko sem nejevoljna ali slabe volje) mi gre kakšna slaba lastnost moža grozljivo na živce... (npr. da pride s čika in mi da lubčka...čeprav ve, da mi to grozno smrdi; ali da mokro brisačo vrže na pralni stroj namesto na stojalo ali da... uh, uh..dooolgoo bi lahko pisala).
Torej...bo šlo k -u.
Pa vedno kaj pričakujem...pozornost, darilo, pohvalo, lepo besedo, presenečenje.... uhhhh zakonska kriza
#57
Objavljeno: 15. november 2003, 20:55
#58 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 15. november 2003, 21:07
Dobro, da sobota večer, bi sigurno že bila na sodišču...bi rekla, brez pomena....ker mi danes gre strašno na živce... in je brez veze vztrajati v zakonu
Pa še nek načrt za bi mogla risat, pa mi smrdi...on pa teži...
Je en Ku.Č.v dan...
Grem ker spet: A še ne boš šla risat, vse sem že pripravil...
bi ga malo jezila Ne...ne smem, bom po , če ne bom šla...to ne bo šlo v kontekst teme Ljubezen, partnerstvo, odnosi in duhovna rast... bi bil duhovni padec
#59
Objavljeno: 15. november 2003, 21:12
#60 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 15. november 2003, 21:16
Gremmmmmm! A ne vidi da grem
#61
Objavljeno: 15. november 2003, 21:37
#62
Objavljeno: 15. november 2003, 21:49
#63
Objavljeno: 15. november 2003, 22:10
#64
Objavljeno: 15. november 2003, 23:09
predvsem tale zdejšna ljubezen, me uči zelo globokih stvari o življenju, sočutja, navsezadnje ljubezni, telepatije, razmišljanja v dvojini, daje mi neko vero v življenje, vero v duhovnost, da sem na pravi poti, prenese mojo koncentracijo iz sicer tradicionalnega položaja glave na srce, in občutki so fenomenalni, umirjenost popolna, hm ampak skoraj bi si upal trdit, da trenutek ko ga uloviva z mojo drago, je kot trenutek ki ga doživiš med petjem manter, globoko meditacijo, ko ti srce dobesedno zacveti, ko si eno z bogom, eno z ljubeznijo, no ja tistim ki je za razumet to me bodo že razumeli... tistim ki to ne gre pa tud prav.
#65 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 15. november 2003, 23:28
In /skoraj/ vedno prdiš po stročnicah...
Vse v mejah normale ElNino
#66
Objavljeno: 16. november 2003, 07:44
zanimivo, raje vidi da buljim v tv, kot da si preberem knjigo z določeno vsebino. In vrtiva se v začaranem krogu. jaz želim še več znanja, on ne sprejema mene takšne kot sem sedaj. partnerska kriza.Mogoče se odnos končuje, ne vem...
Poskušam igrati feir play, vendar vedno znova spoznam, da nasrkam potem prav jaz, ker se prilagajam, popuščam in sprejemam. ma bo že, ljubezen
#67
Objavljeno: 16. november 2003, 09:36
želim ti, da bi se stvari umirile in bi ne imela občutka prikrajšanosti ter bi začutila, da se vendarle odnos odvija v neko zadovoljstvo vaju obeh.
je pa vredna pozornosti - ta ljubezen
#68
Objavljeno: 16. november 2003, 15:06
bigm
#69
Objavljeno: 16. november 2003, 15:21
#70 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 16. november 2003, 15:44
Ne vem, koliko smo kot partnerji pripravljeni zakoncu dati možnost, da diha po svoje...; da živi...
Od vsega me najbolj muči, da hoče, da VSE počneva skupaj....
Sama bi pa tako rada kdaj sama...bla sama s seboj...
Mogoče sem se zato zaljubila v konje... ker sem na konju sama...lahko mu šepetam, lahko se naslonim na njegov vrat...lahko dajem ljubezen, skrbi, razočaranja nad ljudmi, žalost...
#71
Objavljeno: 16. november 2003, 16:06
#72
Objavljeno: 16. november 2003, 16:14
Kdor samo v sanjah je, buden strada.
#73
Objavljeno: 17. november 2003, 07:09
hvala mislim da me razumešOtožna, morda pa je to res začetek konca. Čisto možno je, da v duhovnem pogledu odhajaš nekam, kamor ti patrtner ne more slediti, ali se vsaj boji, da ti ne more slediti. Zato pa te skuša privezati na stanje, kakršno je sedaj. Seveda, TV mu ni nevaren, saj od gledanja TV postajaš le čedalje bolj mentalno reven. Knjiga pa je čisto nekaj drugega (seveda ne vsaka, saj imamo tudi bedaste knjige). Partnerjeva prizadevanja, da te odvrača od branja (študija), so znak posesivnosti. Skuša te spremeniti. Spreminjati pa se drugega ne da. Lahko spremeniš le sebe, ali pa spremeniš svoje poglede na stvari in dogajanja. Navsezadnje nihče niti nima pravice, drugega spreminjati. Pogovori se s partnerjem, morda ga le prepričaš, da mu tvoje branje knjig ni nevarno. Če pa te bo še naprej skušal ovirati na tvoji poti, bo to skraj gotovo privedlo do konca vajine zveze. Iz tvojih besed namreč zaključujem, da nisi več pripravljena prenašati njegove tiranije.
#74
Objavljeno: 17. november 2003, 08:32
Prilagajanje in izpolnjevanje želja drugim je izbira osebe, ki to dela in če to delaš iz srca, ni prav da se komurkoli to servira.
Meni se zdi pa prav lepo biti ob možu s katerim sva si v ogromno stvareh zelo različna, se pa vseeno v marsičem dopolnjujeva in se drug ob drugem učiva.
NA momentezna biti sicer naporno, ampak kdo pa ni kdaj pa kdaj naporen?
#75
Objavljeno: 17. november 2003, 08:36
Želim ti, da nikoli ne izkusiš tistega, kar sem sama...
lep pozdravček
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0