Hojla Gold
Mislm, da ti tud pretiravaš...glih tko kt Sin...sam u drugo stran. Tko kt je zanj alfa in omega oznaka bio in eko, je zate vse skup navadno sranje.
Jst že dobrih deset let ne mečem na vrt /prej pa ni blo vrta/ nobenih fitofarmacevtskih pripravkov /če ta izraz pomen razne pesticide, herbicide, fungicide, umetna gnojila..., ki jih prozvaja kemična industrija/ in dejansko ima hrana, pridelana na mojem vrtu, zelo drugačen okus, kt pa tista, kupljena v trgovinah.
K pa govoriš, da danes brez škropljenja in gnojenja nobena kultura ne uspeva, pa, mislm, a je blo kdaj mrbit drgač? Ni blo. Samo pripravki so bli drugi in na drgačen način izveden proces.
Recimo, jst škropim zemljo proti nematodam /ogorčicam/ z belo gorjušico. In to tko, da jo posejem med ostalimi vrtninami in pa pol na prazno zemljo. Proti ušem špricam tko, da mam posajen bezeg in poleg vrta en konc travnika, ki ga ne kosim in v katerem rastejo rastline, ki so ušem blj privlačne, kt moj fižol. Pa tko...
Zdej, a je bio, eko... al ni, ne vem, vem pa, da tist, kar jst lahko nardim, da dodatno ne vnašam strupov v hrano, je to in to tud nardim. In ja, hrana ma drgačen okus.
Butl, način kot ga opisuješ, je seveda bolj naraven. Tudi meni je poznano gnojenje z namočenimi koprivami, pa še kaj se najde.
Tukaj se tema bolj nagiba v smeri masovne pridelave, med katero pa spada tudi pridelek z oznako bio in eko. Kdo od teh pridelovalcev gnoji z koprivinim gnojilom, škropi z gorjuščico, ipd. ? Verjemi mi, da je v prvi vrsti zaslužek, dobiček, za kaj naravnega pa že zmankuje časa in prostora. To je tisto, ki mene bode.