Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Kam gremo?


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
195 komentarjev na to temo

#126 Ksenia

Ksenia
  • D član
  • Št. objav: 14 206

Objavljeno: 15. oktober 2007, 11:39

tele misel je resnična... lahko sprejmemo nekaj kot čudovito darilo ali si želimo še in še in še pa spregledamo lepoto darila

#127 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 17 394

Objavljeno: 15. oktober 2007, 11:50

seveda, ravno zato pa bezhi. x:)x


Beži ja... xDDx
Pred čem beži?
Pred svetom, pred življenjem, pred samim sabo?
In med tem begom zamudi vse.
Vse kar je res pomembno.
Jaz sem nehal bežat.
Mogoče zato bolje vidim druge ki bežijo.

Nekdo(naj mi oprosti, ne vem kdo je to bil) je v temi Pogrešani zapisal

Pogrešam čase ko smo imeli manj denarja in več časa drug za drugega in zase.
Preveč je tega... :sori:

Jaz zase vem da mi bo sonce vsako jutro posijalo.
Le malo hudo mi je včasih za tiste ki sonca sploh ne opazijo več.

Hvala ker si spremenila naslov teme... :palec: xsrcx

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses


#128 lora

lora
  • Vajenček
  • PipPipPipPipPip
  • Št. objav: 109

Objavljeno: 6. november 2007, 13:20

ja, potem pa pridem ven, mimo pripelje tovornjak in se prestrašim: POTRRRESS!!!! ..... in zapiha sapica in grozovito zakričim: TORRRNADDOOOO!! ... mravljica gre preko moje dlani: anakonde plazijo po mennniiiiiiii!! in sosed prisede k meni ves zdelan po službi me utrujeno gleda in jaz: ooo nnneeeee sovraži mee, glej kako grdo me gledaaaaa ..... sošolec me pogleda v oči, ko se pogovarjava in doma sanjam: oOHh!! AhhH!! zaljubljen je vame!!! - tako globoko se je zagledal v moje oččii !!! x:Dx x:o)x
bla... glp

#129 Nature

Nature
  • Nepogrešljivi
  • Št. objav: 1 339

Objavljeno: 6. november 2007, 18:21

Jaz mislim da ne....
Verjamem vanjo, ki je kot v meglo ujeta, ki je kot globoka kalna voda - pravim ji USODA

#130 ardent

ardent
  • Legenda Foruma
  • Št. objav: 1 812

Objavljeno: 11. november 2007, 16:23

Hmmm, vrtimo se in vrti se nam; polagoma pa nam postaja tudi malo slabo. ne vemo več, kaj je zgoraj, kaj spodaj, kaj levo, kaj desno. Vse se je pomešalo v nerazločljivo čobodro; resnica se sprijemlje z videzom, dobro z zlom, žrtev z rabljem, morala z nemoralo, svetnik z demonom, Bog s hudičem.
Ker ni več nič resnično, je vse dovoljeno. V krizi in kritizirano je takorekoč vse: družina in zakon, avtoritete, norme, pravo, morala, sistemi vrednot, medicina, umetnost, religije, utečeni načini življenja, mišljenja, dela, prehranjevanja...
Vse vprek se govori o koncu humanizma, o koncu metafizike, o koncu umetnosti, o smrti Boga.
Na udaru so posebej Cerkve, ki, da so dogmatične, nesramno vsevedne, ozke, nasilne, zbirokratizirane, duhovno prazne, jalove...
Le tretjina Evropejcev veruje v osebnega Boga; med katoliki je takih le še 60%. Vse več ljudi poizkuša in preizkuša zasebno religioznost zunaj in mimo cerkvenih ustanov. Pojavljajo se nove sekte, Sveto pismo se bere "z novimi očmi". Ljudje se danes z vse večjo tesnobo sprašujejo, kam naj usmerijo svoja upanja...Namesto s seboj, se bolj ukvarjajo z nepomembnimi stvarmi pa s poskusi dviganja svoje majhnosti v lastni nezmožnosti sprejemanja sebe kot nekaj več od navadne Ogljikove enote, hehehe...

#131 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 17 394

Objavljeno: 23. november 2007, 18:38

Pravkar je na SLO 1 oddaja o tolpi, imenovani MS 13.
Izvira iz ZDA(čudno, ane?), točneje iz Los Angelesa.
Kako se širi, iz države v državo, kot virus... :vragec:
Tudi že izven ZDA, tudi v Evropo.
Kako se hrani, kako deluje... :cry:
O otrocih ki so pri osmih-devetih letih ubili prvega človeka.
O ljudeh ki jim je zapor fakulteta, nasilje in smrt način življenja.

Nasilje, streljanje po šolah, množični umori, vse to se pojavlja že tudi v naši neposredni bližini.
Samo vprašanje časa je kdaj bo to prišlo tudi k nam.
Vprašanje, naslov teme, ostaja.

Kam gremo?
In kam bomo prišli?
Če sploh kam... :sori:

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses


#132 vranja

vranja
  • SkorajOdvisnik
  • Št. objav: 516

Objavljeno: 23. november 2007, 20:09

po mojem je to zarad prenaseljenosti....ampak se mi ne da mi argumentirat.
Objavljena slika

#133 free

free
  • Srebrni član
  • Št. objav: 16 801

Objavljeno: 23. januar 2008, 14:23

Reklamokracija (kam gremo):

* Kam Gremo?: Reklamokracija (1.del)
* Kam gremo?: Iskanje rešitev za sodobno potrošniško družbo (2. del) :palec: :palec: :palec:

Kako iskati rešitve za sodobne družbene razmere nad katerimi smo izgubili nadzor? Zakaj vztrajamo na poti preko katere drvimo v propad? Strokovnjaki pravijo, da za današnje razmere ni več "mehkih" rešitev, temveč bodo pomagale le radikalne spremembe oz. velike krize. So velike krize res neizogibne? Bi lahko sprememba v miselnosti in zavesti ljudi pomenila dovolj močan dejavnik širše družbene spremembe? V Studiu 12 smo gostili prof. dr. Danijel Rebolja, Teodorja Lorenčiča in Marka Stembergerja.

.....POZORNOST IN STALNA POZORNOST..... !!!



#134 free

free
  • Srebrni član
  • Št. objav: 16 801

Objavljeno: 23. februar 2008, 09:23

fair trade - pravična trgovina

#135 free

free
  • Srebrni član
  • Št. objav: 16 801

Objavljeno: 20. marec 2008, 17:23

dr. Sanja Rozman – Odvisnost od interneta

(24:33) Koliko časa lahko zdržite brez računalnika in interneta? Ste prepričani, da še niste zasvojeni? Kako to vpliva na vaše življenje in odnose? Pojasnjuje dr. Sanja Rozman.



#136 free

free
  • Srebrni član
  • Št. objav: 16 801

Objavljeno: 20. marec 2008, 19:15

grozno: :eek:

Verichip warning

#137 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 17 394

Objavljeno: 30. januar 2009, 11:47

:fiju: gremo po poti,kjer napredujemo.. :eek: xscratchx :P


Spomnil sem se tele svoje stare, že malo pozabljene teme.
In sem šel malo gledat za nazaj.
In naletel čisto na začetku na zgoraj citirani post.
Udaril me je v oči, v misli, kot bi me klical.

GREMO PO POTI KJER NAPREDUJEMO

Pa res napredujemo?
In če napredujemo - KAM napredujemo?

Ruši se ravnovesje v naravi, ruši se finančni sistem, širi se nasilje in terorizem, vse več je ljudi ki so narobu preživetja, tisti ki imajo vsega preveč hočejo še več, vse... :vragec:
Izeael, Palestina, Irak, Afganistan, Afrika... :sori:
Vse več je tega, preveč... :C:
Nekje prebral da je bilo od začetka našega štetja pa do danes manj kot tri leta brez vojn x!x

Govorimo o reševanju sveta, okolja, finančne in gospodarske krize.
Biti optimist je fino, ampak samo optimizem ne bo rešil ničesar.
Le pomaga da lažje preživiš, prenašaš vse sranje tega sveta, pomaga da znaš videt in uživat tudi tisto lepo kar je še ostalo.

Ja, sprejemajo se neke "rešitve", na lokalni in svetovni ravni, ampak kaj s tem, kaj bo od tega?
Ko pa je inercija starega enostavno prevelika, premočna da bi se jo dalo preusmerit.
Zrušit, zgradit na novo, drugače, boljše.
Če bomo znali.
In si upali, predvsem.

Jaz rešitve za obstoječe stanje ne vidim, vsaj take "na izi" ne.
Sveta, takega kot je rešit več ne moremo.
Nekdo bo temu rekel pesimizem, črnogledost, obup, strah... x?x
Prav, kakor komu drago, jaz temu pravim realnost.

Staro bajto lahko popravljaš, flikaš nekaj časa, ampak bajta še vedno ostaja v bistvu enaka kot prej, samo polepšana, pokrpana.
Samo odlagaš čas ko se ti bo sesula na glavo.
Ko enkrat nobeno popravilo ne more več bistveno izboljšat stanja je treba vse skupaj podret in zgradit na novo.
In pri tem ne ponavljati starih napak.

In ta bajta ki ji pravimo svet ima že zelo gnile temelje in zidove.
Le fasada jo še skup drži

Kaj torej?

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses


#138 tantra

tantra
  • Lunatik
  • Št. objav: 7 320

Objavljeno: 30. januar 2009, 12:05

Hac je reku: "Do konca in naprej". -)

#139 butl

butl
  • D član
  • Št. objav: 4 671

Objavljeno: 30. januar 2009, 13:45

Sem se spomnu ene zgodbice izpred ful let, k je bil še predmet "temelji marksizma in socializma" al nekej tacga.
En fantek je vprašal tovariša, kaj je socializem kt prehodna faza v komunizem, pa mu je tovariš odgovoru, tko, plastično:

"Socializem je kt ladja na fest razburkanem morju, ki pluje v sonce na horizontu /komunizem a ne/.
Valovi, orjaški valovi butajo z leve, butajo z desne, ladja pa plove naravnost, naravnost proti cilju, ki se blešči v daljavi, v komunizem."

Vsi so bli čist mehki ob tko čudoviti predstavitvi, en je pa le vprašal:

"Kaj pa je s potniki na ladji med plovbo?"

Tovariš pa kt iz topa:

"Potniki? Ja, potniki pa kozlajo."

/tale marksizem in socializem se v današnjih čudovitih cajtih lahko aktualizira tud s kakimi drugimi pojmi/

:vio:
Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš

#140 enapačtaka

enapačtaka
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 392

Objavljeno: 30. januar 2009, 14:28

potniki vedno kozlajo, ne glede na to kere farbe je posadka xDDx

morda bo zdaj malo boljše, ker bomo imeli manj v želodcih

Dr. Dolittle je fantazijski lik.


#141 tantra

tantra
  • Lunatik
  • Št. objav: 7 320

Objavljeno: 30. januar 2009, 14:36

Se dobijo tablete proti "morski" bolezni. -)
Proti pretirani trenutni/netrenutni gorečnosti kakršnikoli ni zdravila ...

#142 enapačtaka

enapačtaka
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 392

Objavljeno: 30. januar 2009, 14:44

je, mene vprašaj, samo ni zastonj x:)x

Dr. Dolittle je fantazijski lik.


#143 tantra

tantra
  • Lunatik
  • Št. objav: 7 320

Objavljeno: 30. januar 2009, 14:51

Zastonj je danes redka dobrina. -)

#144 Alan_New

Alan_New
  • Lunatik
  • Št. objav: 5 580

Objavljeno: 30. januar 2009, 15:10

Spomnil sem se tele svoje stare, že malo pozabljene teme.
In sem šel malo gledat za nazaj.
In naletel čisto na začetku na zgoraj citirani post.
Udaril me je v oči, v misli, kot bi me klical.

GREMO PO POTI KJER NAPREDUJEMO

Pa res napredujemo?
In če napredujemo - KAM napredujemo?

Ruši se ravnovesje v naravi, ruši se finančni sistem, širi se nasilje in terorizem, vse več je ljudi ki so narobu preživetja, tisti ki imajo vsega preveč hočejo še več, vse... :vragec:
Izeael, Palestina, Irak, Afganistan, Afrika... :sori:
Vse več je tega, preveč... :C:
Nekje prebral da je bilo od začetka našega štetja pa do danes manj kot tri leta brez vojn x!x

Govorimo o reševanju sveta, okolja, finančne in gospodarske krize.
Biti optimist je fino, ampak samo optimizem ne bo rešil ničesar.
Le pomaga da lažje preživiš, prenašaš vse sranje tega sveta, pomaga da znaš videt in uživat tudi tisto lepo kar je še ostalo.

Ja, sprejemajo se neke "rešitve", na lokalni in svetovni ravni, ampak kaj s tem, kaj bo od tega?
Ko pa je inercija starega enostavno prevelika, premočna da bi se jo dalo preusmerit.
Zrušit, zgradit na novo, drugače, boljše.
Če bomo znali.
In si upali, predvsem.

Jaz rešitve za obstoječe stanje ne vidim, vsaj take "na izi" ne.
Sveta, takega kot je rešit več ne moremo.
Nekdo bo temu rekel pesimizem, črnogledost, obup, strah... x?x
Prav, kakor komu drago, jaz temu pravim realnost.

Staro bajto lahko popravljaš, flikaš nekaj časa, ampak bajta še vedno ostaja v bistvu enaka kot prej, samo polepšana, pokrpana.
Samo odlagaš čas ko se ti bo sesula na glavo.
Ko enkrat nobeno popravilo ne more več bistveno izboljšat stanja je treba vse skupaj podret in zgradit na novo.
In pri tem ne ponavljati starih napak.

In ta bajta ki ji pravimo svet ima že zelo gnile temelje in zidove.
Le fasada jo še skup drži

Kaj torej?

Vojna je žal konstanta v naši družbi ...

To je vprašanje, ja -- kaj torej? Dodajam podvprašanje: če bi vedeli, kako naprej in kaj storiti, bi to storili?
Possible—but highly unlikely.

#145 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 17 394

Objavljeno: 30. januar 2009, 19:16

Vojna je žal konstanta v naši družbi ...

To je vprašanje, ja -- kaj torej? Dodajam podvprašanje: če bi vedeli, kako naprej in kaj storiti, bi to storili?


Odgovarjam na podvprašanje z vprašanjem - ali res ne vemo?
In... x:Dx ...podpodvprašanje - ali si upamo?

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses


#146 free

free
  • Srebrni član
  • Št. objav: 16 801

Objavljeno: 31. januar 2009, 09:22

Jaz na situcijo gledam vseeno malce drugace.
Ce upostevam zakon reinkarnacije, karmo itn... potem je jasno da vse kar pocnemo IMA smisel!

Ce se bo vse zrusilo, se pac bo. Bolj se mi zdi pomembno dejstvo koliko bomo kot duse v tej soli ucenja poglobili svoje zavedanje.

Smisel optimizma je po moje predvsem v tem, da namen duse preide v aktivnost osebnosti. Ali pomoc osebnosti, da pocne tisto kar je namen duse. Lahko tudi dusna pomoc sami osebnosti, ce se tako izrazim. Dvomim pa, da je namen optimizma tak, da se odmaknemo in skrbimo predvsem zase in "uzivamo". Tak optimizem je jalov.

Ja, to je res tesko, premakniti stare nacine razmisljanja v nove aktivnosti.
To se zacne pri oz. v spremembi nas samih!! Zavedanju.
Ne tako, da kazemo s pristom na druge, kako nicesar ne storijo.

Pesimisticno gledas, ker vidis le del cilja in ne poti, ki je za koncni cilj clovestva morda pomembnejsa. Kratek cilj ne zajema sirsega pomena razvoja cloveka. Ironija pa je, da ti tudi sam ne morem o tem kaj vec pisati kot to, da clovestvo kot rasa ne biva samo na planetu zemlja. No, za nase okostenelo razmisljanje je to precej jalova tolazba.
Zakaj ap to pisem, ker ti hocem povedat, ker mislim, da se kako zelo ima smisel tista mala lokalna akcija, ki pomaga vsaj sosedovi macki, ce ne ze ohraniti podrocno reko in podtalnico.

Med sprehodom po plazi, starejsi gospod opazi decka, kako pobira rdeco zvezdo iz mivke in jo vrze nazaj v morje.
Prihiti do njega in ga vprasa kaj pocne.
Decek odgovori: "Ta zvezda bi umrla, ce bi jo pustil v mivki po soncnem vzhodu!"
"Ampak ta plaza je dolga kilometre in kilometre" odvrne gospod. "Na tej plazi mora biti na tisoce rdecih zvezd, ki lezijo v mivki. Kaksen razlika bo, ce ti jih uspe resiti samo nekaj."
Decek pogleda rdeco zvezdo, ki jo je ravnokar pobral in jo brez besed vrze v prihajajoci val, nato pogleda gospoda in odvrne:
"Za tole, ki sem jo ravnokar vrgel je to pomenilo veliko razliko."

Vir: Minnesota Literacy Council
Prevod: www.klub-srenih.si


Sprasujes kaj torej: Ce pogledam zgolj iz tvojega vidika videnja situacije, se mi zdi modro povedano tole:

Ne morete kaj dosti pomagati, da ostane zrak, voda, sonce in zemlja. Vse je ze prevec hudega storjeno. Lahko pa zopet pustite svojega duha, zacne ziveti. Osvobodite ga, mu pustite svobodno pot. Hudo je, ce je nekdo v kletki, najhuje je, ce to duh je. In cisto sami ga drzite. Izpustite ga! Naj drzi v eni roki sonce, v drugi mir.
...
Odpovedovanje ne pomeni zanikanja samega sebe, temvec dajati drugemu svoje najboljse. Spomnite se svetnikov! Mar so oni izgledali kot upoga para, ki vedela ni kaj bi sama s sabo pa je rekla raje nic, in nekaj delati? Ne. To so bili zgleda vredne osebnosti, a odpovedovali so se dajanju slabega in zapovedovali se delu dobrega. Saj ko drugemu dajete le ljubezni, brez egoizma lastnega, na pot svetnistva stopili ste. Ko se prostovoljno odpoveste egoizmu in zahtevi, da drugi bi bili po vasem vzorcu, ste zaceli tisto svoje najboljse dajati. In takrat delo sledi. Samo delo. Pa ne naporno delo, ker skrati in vile so z vami, ki s svojimi palicicami carobnimi krojijo vase zamisli. Zamisli, ki niso vase, ki prihajajo od nekje zgoraj in grejo nekam dol. To je vase delo: vzeti kos svetlobe iz najsvetlejsega in z njim osvetliti zatemnjene prostore. In svetlite, svetlite, svetlite! Pa ne zaradi tega, da nekoc vam bo poplacano, ker morda vam ne bo. Pa ne zaradi tega, da dobri bi bili, ker v oceh drugih niti ne boste. Le zaradi tega, da s skrati in vilami veselite se novega zivljenja in da gradite nekaj svetlega za vase sinove in hcere, vnuke in vnukinje ali pa macke in pse, to vazno ni, ali pa za skrate in sosedove macke. Le prisluhnite dusi svoji in delajte tisto, kar vam veli. Ne sprasevati se, ce prav je, ali ni. Svoboda vsakogar je, da izrazi tisto najsvetlejse.

Spomnil sem se tele svoje stare, že malo pozabljene teme.
In sem šel malo gledat za nazaj.
In naletel čisto na začetku na zgoraj citirani post.
Udaril me je v oči, v misli, kot bi me klical.

GREMO PO POTI KJER NAPREDUJEMO

Pa res napredujemo?
In če napredujemo - KAM napredujemo?

Ruši se ravnovesje v naravi, ruši se finančni sistem, širi se nasilje in terorizem, vse več je ljudi ki so narobu preživetja, tisti ki imajo vsega preveč hočejo še več, vse... :vragec:
Izeael, Palestina, Irak, Afganistan, Afrika... :sori:
Vse več je tega, preveč... :C:
Nekje prebral da je bilo od začetka našega štetja pa do danes manj kot tri leta brez vojn x!x

Govorimo o reševanju sveta, okolja, finančne in gospodarske krize.
Biti optimist je fino, ampak samo optimizem ne bo rešil ničesar.
Le pomaga da lažje preživiš, prenašaš vse sranje tega sveta, pomaga da znaš videt in uživat tudi tisto lepo kar je še ostalo.

Ja, sprejemajo se neke "rešitve", na lokalni in svetovni ravni, ampak kaj s tem, kaj bo od tega?
Ko pa je inercija starega enostavno prevelika, premočna da bi se jo dalo preusmerit.
Zrušit, zgradit na novo, drugače, boljše.
Če bomo znali.
In si upali, predvsem.

Jaz rešitve za obstoječe stanje ne vidim, vsaj take "na izi" ne.
Sveta, takega kot je rešit več ne moremo.
Nekdo bo temu rekel pesimizem, črnogledost, obup, strah... x?x
Prav, kakor komu drago, jaz temu pravim realnost.

Staro bajto lahko popravljaš, flikaš nekaj časa, ampak bajta še vedno ostaja v bistvu enaka kot prej, samo polepšana, pokrpana.
Samo odlagaš čas ko se ti bo sesula na glavo.
Ko enkrat nobeno popravilo ne more več bistveno izboljšat stanja je treba vse skupaj podret in zgradit na novo.
In pri tem ne ponavljati starih napak.

In ta bajta ki ji pravimo svet ima že zelo gnile temelje in zidove.
Le fasada jo še skup drži

Kaj torej?



#147 tantra

tantra
  • Lunatik
  • Št. objav: 7 320

Objavljeno: 31. januar 2009, 09:57

Reinkarnacija je verovanje, kot verjetje v verske resnice/dogme druge ...
Zdaj obstaja al pa ne. Stvar posameznikovega prepričanja.
Verjetja v "primere", na katere se kdaj kdo sklicuje ...
Zakon setve & žetve deluje že za časa lajfa: Kar se seje, to se žanje ...
(primer so že politiki, ko "cepajo" za raznimi boleznimi, ne glede na to kolk jih kdo hvali/pljuva čez njih,
teta s koso pride, ko se odloči ... Podkupit se jo ne da, VIPa ne pozna).
Nič pokradenega/prisvojenega/ustvarjenega se ne more nesti s seboj ...
Obstaja pa Vest, čistejša, kot je, lepši/bolj spokojen je odhod ...
Bolj miren je lajf, manj psihopatološki ...
Več svinjarije v lajfu je kdo naredil, več "mučenja s seboj" ima posameznik ponavad ...

#148 alef

alef
  • Lunatik
  • Št. objav: 17 394

Objavljeno: 31. januar 2009, 10:29

Pesimisticno gledas, ker vidis le del cilja in ne poti, ki je za koncni cilj clovestva morda pomembnejsa. Kratek cilj ne zajema sirsega pomena razvoja cloveka. Ironija pa je, da ti tudi sam ne morem o tem kaj vec pisati kot to, da clovestvo kot rasa ne biva samo na planetu zemlja. No, za nase okostenelo razmisljanje je to precej jalova tolazba.
Zakaj ap to pisem, ker ti hocem povedat, ker mislim, da se kako zelo ima smisel tista mala lokalna akcija, ki pomaga vsaj sosedovi macki, ce ne ze ohraniti podrocno reko in podtalnico.


Se strinjam z vsem kar si napisal razen z tem.
Ni konec vsega tisto kar vidim, kar gledam.
Le konec nečesa kar je zdaj, v kar se razvija ta svet.
Da se ga ne da spremeniti, rešiti takega kot je, to ne pomeni da gledam pesimistično.
Pomeni le da verjamem v nov začetek po koncu, po padcu obstoječega.
Začetek brez starih napak in zablod.
In to zame ni "del cilja" ampak pot.
Pot po kateri je treba začeti hodit ZDAJ.

Vsak ima pač svojo vizijo pihodnosti.
Moja je taka in vanjo verjamem.

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses


#149 free

free
  • Srebrni član
  • Št. objav: 16 801

Objavljeno: 31. januar 2009, 10:38

:palec: Se povsem strinjava.

S tem, ko se veca nasa zavest, se veca tudi nas cut za odgovornost. Posledicno se spreminjajo nase navade, nacini, aktivnosti itn. Kar logicno pripelje do tega, da se staro, ki je plod "starega" razmisljanja preide v nekaj novega ali izumre, da se lahko rodi drugacno.

#150 Alan_New

Alan_New
  • Lunatik
  • Št. objav: 5 580

Objavljeno: 1. februar 2009, 21:23

Odgovarjam na podvprašanje z vprašanjem - ali res ne vemo?
In... x:Dx ...podpodvprašanje - ali si upamo?

Je eno ali drugo ali oboje ali kaj tretjega -- kajti v smer rešitve večinsko ne gremo.

Reinkarnacija je verovanje, kot verjetje v verske resnice/dogme druge ...
Zdaj obstaja al pa ne. Stvar posameznikovega prepričanja.
Verjetja v "primere", na katere se kdaj kdo sklicuje ...
Zakon setve & žetve deluje že za časa lajfa: Kar se seje, to se žanje ...
(primer so že politiki, ko "cepajo" za raznimi boleznimi, ne glede na to kolk jih kdo hvali/pljuva čez njih,
teta s koso pride, ko se odloči ... Podkupit se jo ne da, VIPa ne pozna).
Nič pokradenega/prisvojenega/ustvarjenega se ne more nesti s seboj ...
Obstaja pa Vest, čistejša, kot je, lepši/bolj spokojen je odhod ...
Bolj miren je lajf, manj psihopatološki ...
Več svinjarije v lajfu je kdo naredil, več "mučenja s seboj" ima posameznik ponavad ...

Posameznikovo prepričanje ne more spremeniti življenjskih dejstev. Zakon setve in žetve nima omejenega roka trajanja.
Possible—but highly unlikely.




Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0