Da! In edino hrano, nakatero se telo ne odzove kot na tujek (ustvarja bele krvnicke..), je surova hrana! Na vso kuhano, pa se telo odzove kot na tujek! In ta evolucija, kot sprememba reagiranja organizma, bo verjetno trajala se zelo dolgo.
Da, fajn je, da se clovek ocisti strupov v telesu. To je lahko vecletni proces, ki je zelo povezan tudi z naso psiho. eno je pogojeno z drugim. Problemi lahko nastanejo, verjetno niso pa pogoj, so pa zelo pogosti (pomanjkanje dolocenih sestavin pri presnojedcih, veganih, vegetarijancih in konec koncev pri vecini ljudi sodobnega sveta).
jaz sem bil vegan cca. 1 leto. potem vegetarijanec, ker sem mislil, da moram uzivati D vitamin, ker so me po teku nekako bolele kosti...
pa tudi, nisem vedel kje naj dobim vitamij D pozimi?? (le tega ponavadi dobimo z dovolj soncne svetlobe). seveda sem mlecnih izdelkov uzival razmeroma malo. malo vec sojinih, se vedno pa dosti premalo beljakovin. oresckov skoraj 0 in tudi druag prehrana ni bila zelo pestra ali raznolika. Telo je oslabelo. kmalu nisem sportal vec. po nakako 5 do 7 let-ih sem bil energetsko ze zelo slab. siv in zelen v obraz. brez energije. in zelo beljakovinsko podhranjen. (seveda ni bil ve razlog le prehrana, saj je prehrana le del energije, ki jo vnesemo v telo). potem sem zacel uzivati spiruline (alge), tudi lanena semena (najboljsi vir omega 3 esencialnih mascob). se vedno ni bilo prave energije in tudi sadja sem jedel premalo. nisem vedel, nisem imel dovolj znanj. potem pa scasoma zivo vodo (FHES), ki mi je ze pomagal, da sem imel vec energije. vec fizicne moci sem dobil koncno sele z uzivanjem MAP (najcistejsih naravnih aminokislin). takrat mi je v enem mesecu izginil tudi prhljaj, ki sem se ga otepal leta in leta (ocitno hormonsko neravnovesje, vsi hormoni so belajkovine!).
Seveda tudi to se ni bilo vse. Sama struktura telesa se je res izboljsala in tudi vec sem bil sposoben storiti, vec delati, etc... sedaj dodajam prehrani se minerale, spirulino (razlicne vrste), vcasih aloa vero, skandinavski jecmen (ki da do 400x vec energije), c-vitamin, Q-10, sandovalove sokove, etc... ne uzivam vsega hkrati, temvec 1 mesec eno, drugi drugo; nekja izdelkov pa kar redno.
To pa se ni vse. Dejansko lahko s prehrano veliko storimo za svoje zdravje; vsekakor pa je to vedno le del celotnega zdravja posameznika! Tega e je potrebno zavedati! Umirjenost, sproscenost, spanje, pitje tekocine, stres, prizemljenost, etc...
Vsaka oseba na svetu ima razlicen nacin kako preziveti!
Malo zgodovine: (vir: dr. Iztok Ostan):
3 faze razvoja zive hrane:
1. klasica predindustrijska ziva hrana (v zda do 1910, drugje cca. 10 let kasneje)
2. ziva hrana industrijske dobe
3. ziva hrana postindustrijske dobe oz. informacijske dobe
1. klasica predindustrijska ziva hrana (v zda do 1910, drugje cca. 10 let kasneje)
klasicna ziva prehrana: toplotno neobdelana, pridobljena s bioloskim kmetovanjem v neonesnazenem okolju predindustrijske dobe. Pojavljala se je kot korektiv prevladujoci kuhano prehrani od zacetka civilizacije pred nekako 8.000 leti do zacetka industrijske zrelosti. -(Pitagorjevi zapisi (L. S. Kenton).
Pravi preporod pa je zdravljenje z zivimi zivili dozivelo ob koncu 19 stoletja z razvojem industrijskih velemest, v katerih je zdravje prebivalcev najbolj pesalo; obicajna (toplotno neobdelana) hrana s podezelja, kjer se niso uporabljali umetnih gnojil in kemicnih sredstev, pa je bila se dovolj bogata in vitalna za regeneracijo zdravja. Klasicna ziva prehrana se je najbolj uveljavila v ZDA in v celinskem delu evrope. V praksi pa so se uveljavili trije osnovni sistemi klasicne hrane:
- veganska ziva hrana
klasicni zagovornik frutarijanstva: Finec Are Waerland (1876-1955)
- lakto/vegetarijanska ziva hrana
Pionirja tega sistema: zakonca E. in M. Chistian ter dr. Max Bircher Benner (svicarki zdravnik, ki je odkril zdravilno moc sadja... Ze Pitagora je menda ze 500 let pred nasim stetjem, omenjal zdravljenje s pomocjo zmeckanega sadja, medu in kozjega mleka.
- mesana ziva hrana
mesanica zivil, tudi mesa in rib, je v klinicni praksi uporabljal v drugi polovici 20 stoletja dr. Max Gerson. Pozdravil soprogo nobelovega nagrajenca, napisal knjigo: 'A cancer therapy: Results of Fifty cases' ; ustanovil institut L. in S. Kenton.
2. ziva hrana industrijske dobe
V zacetku 20 stoletja so v ZDA (cca. leto kasneje tudi druge drzave) presle v fazo masovne proizvodnje, ki je pustila neizbrisane posledice tudi na podrocju prehrane. Prebivalstvo se je intenzivnejse selilo iz vasi v mesto. Leta 1900 se je v ZDA se 80% aktivnega prebivastva ujvarjalo z kmetijstvom, v 70 preteklega stoletja pa jih je od kmetijstva zivelo manj kot 10%. Potrebno je bilo povecati produktivnost kmetijstva (uvedba umetnega gnojenja), poskrbeti za obstojnost zivil v procesu transporta v mestu in casu skladiscenja hrane (konzerviranje, rafiniranje zivli...), a kakovost hrane, tudi zive, se je bistveno zmanjsala. Leta 1936 je senat ZDA sprejel dokument (st 264), v katerem ugotavlja, da kmetijski pridelki, namenjeni trgu, ne zagotavljajo dovolj rudnin za zdravo zivljenje. Vse vecja onmesnazenost okolja je poslabsala kakovost tudi tiste hrane, ki je bila pridelana na bioloski nacin. Bioloska hrana industrijske dobe, jele blag odsev bioloske hrane predindustrijske hrane.
Ob tem so se potrebe cloveskega organizma povecale. Onesnazevanje hrane in okolja bolj oksidira nase telo. Potrebujemo vec antioksidantov (vitamonov, etc...), da ublazimo procese oksidacije, pa tudi mineralov, esencialnih mascobnih kislin in drugih snovi, ki se v celicni reprodukciji bolj unicujejo kot nekoc. A teh je v industrijski hrani vsemanj. Prehrambene skarje se z industrijskim razvojem vse bolj odpirajo; potrebe so vecje, v obicajni prehrani, pa je esencialni mikrohraniv vse manj.
Da bi ohranili in povecali ucnkovitost zive prehrane, so stroovnjaki zaceli dopolnjevati 'klasicno' zivo prehrano zlasti z svezimi zivimi superzivili. To so prehransko bogata zivila, ki jih uzijemo sveza in z njimi dopolnjujemo klasicno osnovno zivo prehrano. To je bistvo uspesnih sistemov zive prehrane v industrijski druzbi. V najrazvitejsih drzavah so ucinkovito zadovoljevale potrebe ljudi v obdobju od 1910 do 1980.
Zagovorniki v tem obdobju:
Priznani storkovnjak (avtor knjige - Proc s kuhinjskim loncem, ustanovitelj instituta za proucevanje ucinkov svezih sokov na cloveski organizem - leta 1910), je ugotovil, da uzivanje sveze zelenjave ni dovolj, pac pa mora posameznik popiti vsaj 0,4 l svezih zelenjavnih sokov dnevno, da cloveski organizem pridobi dovolj mineralov, encimov, vitaminov in fito elementov. Njegova metoda socenja in kombiniranja sokov je v svetu zelo znana in siroko uporabljena.
Dr. Edmund Bordeaux-Szekely je v svoji ustanovljeni kliniki 1937, ssurovimi zivili zdravil do leta 1970 cca. 123.600 bolnikov. med njimi 17% z diagnozo neozdravljivi. Zdravil jih ej z 'Zivo Hrano'!
Ce so bili kalcki v prehrani Dr. Edmund Bordeaux-Szekelya prehranski dodatek, so postali v dieti Hipokratovega zdravstvenega instituta (nobelova nagrajenga Ann Vigmor, ki je zdravial z superzivilo - sokom psenicnih bilkj), temeljno zivilo.
Druga polovica 20-tega stoletja, pa je privedla do tega, da tudi na kalckih temeljeca hrana ni vec zadoscala za ucinkovito revitalizacijo. V izkljucno surovi veganski prehrani tega instituta, ki je prehransko popolna, je tudi veliko svezih sokov iz kalckov, zelenih poganjkov in zlasti soka psenicnih biljk (kot enega izmed superzivil - najpopolnejsega zivila na zemlji) in drugih zitaric, ki je se bogatejse od kalckov.
Dr. G. Cousens, je opisoval o dodatkih prehrani kot esencialne mascobe: (lanena semena in ribje olje), kakor udi dodatki joda in kalija.
3. ziva hrana postindustrijske dobe oz. informacijske dobe
zacela nekje z iznajdbo mikroprocesorja leta 1971. globalni procesi ekoloske degradaciej se nadaljujejo. Razlika med vse vecjimi potrebami cloveskega organizma po ustrznih mikrohranivih in vse slabso hrano, se povecuje.
Informacijska druzba prinesla nove moznosti pridelovanja hrane (pesticidi, fungicidi, konzervansi..); hkrati novi neagresivni postopki (hladna dehidracija v vakumu, neagresivno ekstrahiranje esencialnih hranljivih snovi iz zivil..).
Kljub predelavi ostajajo tako pirdobljena mikrohraniva neposkodovana, 'ziva', Ker so praviloma prehransko bogata, jim pravimo predelana superzivila.
Na trgu se prehranski dodatki zacnejo pojavljati v vecji meri sele po letu 1990. Med njimi smo preucili le nekatere med njimi. Izbrali smo taka, ki so preverjeno brez negativnih stranskih ucinkov in ucinkovita.
- FHES (1997, dr. Patrick Flanagan)
- MAP (znastvena objava 1998, dr. Maurizio Luca Moretti).
-------------
....