237 komentarjev na to temo

[melanija]

RADA BI ODPRLA TEMO: MOJ PARTNER - MOJE OGLEDALO...
ČE JE TO RES, POTEM VSE KVALITETE, KI JIH OBČUDUJEMO ALI JIH SPREJEMAMO PRI PARTNERJU -SMO MI SAMI, POBOTANI S SEBOJ.
VSE OSTALE KVALITETE, KI NAS MOTIJO ALI RAZBURJAJO PA SO ŠE NESPREJETE ALI NERAZVITE LASTNOSTI, S KATERIMI SE MORAMO PRI SEBI UKVARJATI, JIH RAZVIJATI ALI BRZDATI.
KO PARTNERJA V CELOTI SPREJMEMO, SMO SPREJELI TUDI SEBE - JE TO TAKO...
BI LAHKO KDO KAJ VEČ POVEDAL O TEM?
LEP DAN VSEM NA FORUMU
MELANIJA

[pokowc]

JA, vse prav, mellany, ampak vseeeno, kdaj Lahko pade kritika glede ponovitve greha izza os.zgodovine? Nehote se prikotali trenutek nepozabljenega , gnilega ali neoproščenega dejanja, ki smo mislili, da smo ga že iztrebli..je v skupni zvezi dovoljeno postavljati povode trenja glede tega? Sprašujem se, kaj narediti, če ti partner zamolči nekaj˝ za kar se izkaže za prepozno, ko si ujet˝ v zakon? Sej v zakon naj bi šli prostovoljno, ane !? Pa sej se ne gre za to, da smo Zreli za zakon, menim, da gre se za to, da smo Pripravljeni iti v zakon; je sploh razlika v temu ? Je breme samo prenašati monotonijo zveze ali bodriti eden in drugega? Menim, da je moteča zveza v tem, da bi se morali večkrat brzdati; pretok sreče v dvoje naj bi bil tekoč, prepustno dovoljen v meji spoštovanja, ne pa negiran izza os.nagonov .

pokowc

[andrej]

z gotovostjo lahko trdim da je partner tvoje največje ogledalo in zato tudi tvoj največji blagoslov.

Res je tako kot pravi Melanija vendar je tako samo v naših glavah. Ni rečeno da partner zares ima vse te kvalitete in pomankljivosti ki jih vidimo v njih. S svojimi dejanji in vzorci pa nam pomagajo spoznati same sebe. In ko se sprejmemo take kot smo začnemo spoznavati partnerja takega kot v resnici je. In takrat začnemo partnerja (in tudi sebe) zares spoštovati, ceniti in seveda ljubiti.

V forumu je tudi tema duše dvojčice mislim da je to tudi bistvo duše dvojčice, da sta si ogledalo in si skozi dogodke in izkušnje pomagata na osebnostnem razvoju.

andrej

[teja]

Jaz pa mislim, da partner ni naše ogledalo, kot v smislu duš dvojčic. Bistvo partnerskega odnosa je, da živimo vsak zase in hkrati skupaj, tako da sta oba zadovoljna. težka stvar, ne? Res pa je, da nas ponavadi pri partnerju in pa pri vseh ljudeh, ki jih srečujemo motijo stvari, ki jih imamo tudi sami. Če to vemo, nam velikokrat to pomaga, da si priznamo in raziščemo naše napake, pomankljivosti, za katere se sploh ne zavedamo, da jih imamo. Podobno je z pozitivnimi stvarmi. Privlači nas in prepoznamo tisto kar imamo tudi sami.

[pokowc]

MENIM, DA MI JE PARTNER Nagrada. Za tisto kar lako je živeti .

pokowc

[Helena]

Zame je moj fant, eden izmed najlepših biserov,
ki mi jih je podarilo življenje.

Vso mladost sem ga hotela imeti.
In dobila sem ga pri 30-tih.
Zanimivo,
tudi jaz sem njemu prvo dekle,
kakor je tudi on meni prvi pravi fant.

Rada ga imam, ker je čuteč človek,
poln razumevanja.
Na začetku me je motilo,
ker ima dveletno poklicno šolo,
jaz pa dve diplomi na univerzitetnem študiju.

Sprejela sem ga,
toda želim mu pomagati, da bi naredil manjkajočih 7 izpitov
za poklicno šolo, ker to pomeni nujen pogoj za eksistenco.
Na žalost brez papirja ni službe.

Kaj se moram naučiti iz te "lekcije"?

Ima mogoče kdo kakšno misel?

Hvala!

Elena

[irma]

Partner nam da tisto kar sami nimamo oziroma iščemo. S partnerjevo pomočjo bom našla kar pri sebi iščem in sem pri njemu našla.
Ne verjamem, da je partner naše ogledala, kajti kar nekaj stvari pri sebi ne maram in tudi zato ne bi marala, da bi jih imel partner.

[andrej]

Elena, vse premalo poznam vajino situacijo ampak ker že sparšuješ kaj mislimo mi je pa le nekaj padlo v oči.

Praviš da si ga sprejela v istem stavku pa poveš da bi mu pomagala končati šolo. Mogoče je tvoja lekcija prav brezpogojno sprejemanje. Ne oziraj se na eksistenco glej samo na brezpogojno sprejemanje. Ko boš dosegla to bodo ostale stvari stekle same in po pomoč bo že prišel sam če jo bo potreboval.

Vem da je v naši družbi še vedno nekaj zavor in vzorcev kdo služi v družini, mogoče je to to.

Želim ti veliko sreče in pogovarjajte se, povej mu vse kar čutiš. Povej mu da te moti (če te) da ima nižjo izobrazbo vendar da se boriš s tem in da se ti zdi vredno to premagati. Bodi iskrena do sebe in njega. Boš videla kako boš presenečana nad odzivom. Mogoče ima on celo iste težave. Ne zapirajta se eden pred drugim to ne vodi nikamor.

Naj še enkrat povem da vse premalo poznam vajino situacijo vendar mi je vse to prišlo na misle in sem napisal. Če se motim nič hudega, če pa imam prav sem mogoče nekoliko pomagal. Še enkrat srečno Elena.

andrej

[Marsa]

Elena - točno to, kar misli Andrej, mislim tudi sama..
Namreč - tudi mene je to takoj "zmotilo" (pa nisem imela časa komentirati takoj, ker sem nekaj pisala)...

Praviš - ful ga imam rada, a nenadoma v bistvu pogoj - šola.
To pomeni lahko (kot pravi Andrej, premalo je jasna vajina situacija) lahko, da si ti v osnovi, morda nevede, zavzela nekakšno superiorno stališče...

Naj ti nekaj povem (to sicer nič ne pomeni in ni nikakršno merilo) - sama imam srednjo aranžersko šolo.
In niti dneva delovne dobe!!!!

Kaj misliš zdaj?
Bi mi "pomagala", če bi bila moj partner, da bi "končala šolo"? ))
Gre za to, da sem jaz ponosna, da je tako - da sem v življenju samouk.

Nimam dneva glasbene šole in ne poznam not - in vendar zaigram ali zapojem, kar želim. Po posluhu sem se sama pri 12-ih letih naučila igrati neko Beethownovo melodijo - in to dvoročno.
Menim, da tako ni bilo potrebno, da bi me bili silili v glasbeno šolo...
Saj štekaš... )


Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[Helena]

Andrej in Marsa!

Citiram Andreja:
"...Praviš da si ga sprejela v istem stavku pa poveš da bi mu pomagala končati šolo. Mogoče je tvoja lekcija prav brezpogojno sprejemanje. Ne oziraj se na eksistenco glej samo na brezpogojno sprejemanje. Ko boš dosegla to bodo ostale stvari stekle same in po pomoč bo že prišel sam če jo bo potreboval..."

Tako sem se že odločila pred časom, vendar je prišel sam po pomoč, vzela sem 1 teden dopusta v službi, z namenom, da ga bom učila.
Vendar...

Rezultat: dopust je bil enkraten, predelala pa sva samo eno lekcijo in to je vse. In sploh se nisem sekirala, saj sva se imela tako lepo kot še nikoli in to zaradi matematike, ki pa se je sploh nisva učila.
In ni mi žal, da sem vzela dopust.

Prav imaš Andrej! Pustila bom stvari take kot so... Čutim in vem, da je njemu učenje največja muka in zato ga ne bom silila, vendar me je sam prosil, zato je prišlo to spet na površje.

Hvala Andrej!

*************

Marsa pa pravi:

"...Kaj misliš zdaj?
Bi mi "pomagala", če bi bila moj partner, da bi "končala šolo"? ))
Gre za to, da sem jaz ponosna, da je tako - da sem v življenju samouk...."

Moj odgovor je naslednji:
DA, ČE BI BILA TO TVOJA ŽELJA.

In moj fant je izrazil željo.

Ja, štekam :-)

Hvala Marsa!

Elena

[Marsa]

To je drugo potem...
Samo spet - vprašanje je, ZAKAJ to sam hoče in če ZARES SAM hoče?
Morda hoče, vendar zato, ker nekako čuti, da bi bila TI bolj zadovoljna z njim, če bi...


Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[Helena]

Dejstvo je, da sem ga sprejela, ne zaradi izobrazbe, ampak, ker je čudovit in čuteč človek, ki me razume in me sprejema in s katerim se lahko pogovorim o vsem.

Jasno mi je povedal, da SAM HOČE to, češ, da se samo od zraka ne da živet ter se nasmejal rekoč: "Živi se od para!"

Elena

[andrej]

Elena ne morem si kaj ampak se mi zdi da je pri vama to pomembna tema. On prosi za pomoč, ti se sprašuješ kako pomagat. Oba prinašata to temo na plan. Mogoče pa se bo skozi to temo pokazalo kaj drugega. Mislim da vse skupaj ni slučaj. Vsak parterski odnos ima svojo temo na kateri se lomijo kopja, ponavadi je to tista kjer smo najbolj ranljivi.

Ampak glede na to kar si povedala mislim da sta na dobri poti saj komunicirata, še malo več iskrenosti.

Da ne bo pomote, nočem biti pokrovitelski, tudi kašnega teoretskega znanja ne premorem, imam pa bogate izkušnje in zelo dobro intuicijo in se mi je zdelo da bi to povedal.

Srečno!

andrej

[teja]

Elena, kako mu pomagati? Kaj mu boš delala zapiske? Boš se učila namesto njega? Ne moreš mu pomagat, če se je odločil, bo naredil. Ne vidim smisla kako in zakaj bi mu pomagala, razen, da mu pomagaš finančno, ker šola ni poceni in da spoštuješ, ko mora imeti čas zase in za študij. Če se je odločil zaradi sebe, ne vidim več omejitve. Če pa je t pritisk na njega od zunaj, on pa ne čuti tako in mora narediti šolo za obstoj zaradi denarja, bo težko končal to stvar. Ne vidim razloga v teh časih, da bi moral imeti šolo saj lahko dela kaj, v čemer je dober in se dokaže tudi brez šole. Jaz sem naredila faks ob delu a kaj mi je pomagalo, če sem leto in pol ostala na istem mestu brez kakršnekoli spremembe. Dokler se nisem odločila. Res da je več možnosti s papirjem o izobrazbi, ni pa to edina pot.

[Helena]

Andrej!

Imaš prav! Oba sva ranljiva pri denarju. Hvala za tvoje razmišlanje!
Vse lepo ti želim!

Elena

[Helena]

Hvala Teja!
Veš, tudi sama sem prišla do zaključka, da je to pač njegova pot. Imaš prav. Tvoje besede so mi dale še dodatno potrditev, saj sem se odločila, da pustim stvari take kot so.
Finančno sem pomagala, sedaj pa so prihranki pošli, sedaj sem sama v finančnih težavah, kljub dvema diplomama iz ekonomije, res, papir ni vse, je samo VSTOPNICA. Tako sedaj tudi sama iščem dodatno zaposlitev, da se izkopljem iz minusa.
Vem, da mi bo uspelo.

Elena

[astroteam]

Pozdrav vsem !

Kot lahko vidim, se nekateri obremenjujejo z stvarmi, katere nimajo bistvenega pomena za življenje v dvoje, šola, bodisi dveletna ali pa kakšna višja. So partnerji brez vsake izobrazbe, pa se z tem ne obremenjujejo.
Sedaj vam bom na kratko opisal svoj problem:
Pred desetimi leti sem hotel najeti posojilo v tujini in sem se lepo nasankal. Čeprav mi tega ni bilo treba, sem vztrajal pri tem tako dolgo, da je tudi žena popustila. In kaj se je zgodilo. Do dandanes nisem dobil ne posojila ne mojega pologa, čeprav gre za zelo veliko vsoto ( polog je bil 370.000 ATS ).Na sodišču se tožim že od 1993 naprej, a naši sodni mlini meljejo počasi, kljub temu, da je ta oseba priznala goljufijo. Devet let v naši ljubi državi niso sposobni pripeljat postopka h koncu, čeprav imajo vsa priznanja, vendar se zmirom lahko najde nekaj za pritožbo.
In sedaj bistvo mojega dopisa:
Nikogar ne krivim za svojo napako, moti me pa le to, da izgubljam družino, tudi ločitev je pred vrati, saj po toliko letih čakanja zmerom poslušam, ukreni nekaj, zrihtaj denar nazaj, itd. Po mojem mnenju bi žena lahko zahtevala ločitev takoj, ko je videla kaj se je zgodilo, ne pa sedaj po toliko letih. Naenkrat si najslabši, nič ne narediš v redu, čeprav sem hotel z najetjem posojila vsem izboljšat že itak dobro življenjsko situacijo, a se mi je vse podrlo. Še naprej se mi podira, vem pa, da je k temu precej pripomoglo naše sodstvo zaradi svoje počasnosti.
Včasih me vse skupaj spravlja v obup, tako da več ne vidim izhoda, saj se takrat počutim popolnoma odtujen, pa se zmerom nekako potolažim, da bo tudi to enkrat razrešeno.

To sem vam moral napisat, da si malo razbremenim dušo, saj svojih problemov ne razlagam rad drugim.

Lep dan vsem

[free]

quote:

---

ziveti brez denarja, a vseeno ziveti -
- 1-ni majo mogoce tako lekcijo?
vcasih je privilegij, da se ni potrebno ukvarjati
s financnim stanjem, oz. da se lahko posvetimo drugemu.
vcasih pa ne, ker je poslovnost cista radost!

---

[teja]

astroteam!Če sem prav razumela, si kot polog dal prihranke. Če je tako, vaša družina zdaj že deset let živi od tekočih dohodkov. Se pravi, da se te težave vlečejo že deset let. Ženo si takrat prepričal, ni se odločila sama, je le privolila zaradi tebe. In najbrž je šele zdaj toliko dozorela, da se upa postavit zase in rečt da je dost. Če je tako, ji pusti svojo pot, ti pa se iz te lekcije lahko marsikaj naučiš. Prvo, da ne smeš nikomur vsiljevat svojega mnenja in želja. Drugo, da denar ni vse, je le energija, sredstvo za pomoč pri preživljanju. Pa najbrž si se naučil še kaj o medsebojnih odnosih in premisli kaj si ti storil, da si dobil takšno lekcijo. Če gre žena stran le zaradi tega, kar se je zgodilo 1993, se ne rabiš sekirat, ker ji očitno premoč in denar pomenita več kot odnosi in spoštovanje. Vedno se vse razreši tako, da je najbolj prav, čeprav se zdi v določenem trenutku nerazumljivo. Vse ima svoj namen.

[Helena]

Astroteam!

Citiram tvoje misli: "...Kot lahko vidim, se nekateri obremenjujejo z stvarmi, katere nimajo bistvenega pomena za življenje v dvoje, šola, bodisi dveletna ali pa kakšna višja. So partnerji brez vsake izobrazbe, pa se z tem ne obremenjujejo..."

Vsak človek se obremenjuje s tistimi stvari oziroma jih predeluje, na področju katerih potrebuje življenjsko izkušnjo iz katere se lahko nekaj nauči, v nasprotnem primeru pa jo ponavlja,...

Če si bral Božjo okrožnico, ki si mi jo sam poslal in je res čudovita, potem ti je jasno, da vsak človek rabi svoje izkušnje in vsak človek nosi tako težak križ kot ga zmore nositi.

Mogoče se tebi zdi, oz. si prepričan, da je tvoj zelo težak in krut, moj pa smešno lahak, vendar pravim, da je bistvo očem nevidno. Vidiš ga, če gledaš s srcem, sočutjem in empatijo (Mali princ).

Vse lepo ti želim in srečno z mislijo, da vsaka težava enkrat preneha biti to, kar se nam zdi oz. boli, in da tudi zate sije sonce!

Elena

[astroteam]

Pozdravljeni !

Elena in Teja :

Imata kar prav.
Z svojim prvim stavkom nisem mislil, da so vsi problemi katere imajo ljudje nepomembni, samo moj je bistven, pač pa sem hotel povedat, da se takšni problemi, kot si ga opisala ti lahko rešijo na miren in civiliziran način, brez vpliva drugih, jaz sem pa z svojim problemom odvisen od našega pravosodja, na katerega pa ne morem nikakor vplivat. Nikoli nisem zahteval ničesar kar ni moje in tudi nikogar nisem krivil za svoje napake, vendar mi je krivo, da ne obstaja način, kako bi lahko te prepotentne in prevzvišene ljudi prisilil h hitrejšemu reševanju problemov.
Kot si sama povedala, bo zopet potrebno nekaj krat prebrat " Božjo okrožnico " in si v življenju zastavit nove cilje, saj pravijo, da ima vsak cilj svojo pot, samo najt jo je treba.
Ta lekcija je pa bila zame zelo poučna, in to tako, " da če bi se še trikrat rodil, je verjetno nebi več ponovil ".
Pokowc pravi, da je partner nagrada, jaz sem svojo nagrado izgubil, verjetno zaradi " dopinga ".

Pa lep pozdrav vsem,

Astroteam

[andrej]

Tole bitko s pravosodjem pa moram malo komentirati.

Seveda se zdi da smo nemočni proti sistemi, vedar sem se pri svojem delu naučil nekaj drugega.

Dnevno rešujem probleme na prostorskem področju za moje stranke, in upravni problemi in postopki so zares težavni. Tu ni dileme, naš pravni in upravni sistem ne deluje dobro, to je definitivno. Ampak vseeno, iz izkušenj sem spoznal da je pri različnih ljudeh različno. Lahko se pojavi projekt, ki bi moral po vseh pravilih potekati brez problemov pa se zatika prav povsod in obratno. Spoznal sem da je problem v bistvu v ljudeh. Tisti, ki točno vejo kaj hočejo, ki imajo točno postavljen cilj, tistim poteka vse glatko. Takoj pa, ko začnejo dvomiti v svoja dejanja in cilje se začnejo težave. In to tam kjer jih sploh ne pričakujemo.

Mislim da je tudi tu pomembno kaj imamo v glavi in moč naših misli.

andrej

[pokowc]

... menim tudi, da je zlo odvisno tudi od stranskih učinkov; od okolice, nehote padeš v problem, ki si odvisen od drugih dejavnikov.



pokowc

[andrej]

Ja sej to je to, v bistvu padeš notri nehote, ampak vedno se najde še kakšna manjša lekcija zame. Nič ni slučaj, tudi to ne, da pridejo taki ljudje k meni.

andrej

[pokowc]

.. torej si pripravljen deliti svoj interes, voljo in znanje za pomoč reševanje blemčkov; meniš,da se ti tako resnično izoblikuje še preostali del karakterja? lepo je to, sej smo vsi nekako duhovniško nastrojeni; pa ti ostane še kej energije´ za dom? znaš razpolagati z njo´ ali te pogrešajo


pokowc