Moj partner - moje ogledalo
#26
Objavljeno: 4. julij 2002, 01:00
Ja pripravljen sem početi to kar praviš. Je pa to moj posel. To so pač moji talenti in znanje, ki sem ga pridobil skozi dolgoletni študij in delo (no prav tako veliko let spet ni). Konec koncev je treba tudi preživet in moram nekaj počet da zaslužim denar. Imam srečo da je vsaj del tega dela tudi moje veselje in če hočeš hobi, je pa zraven še polno drugega dela, ki ga moram opraviti če hočem biti resen v tem poslu. Ni pa pri mojem poslu čisto nič duhovnega saj ne tako neposredno.
Kar pa se življenja tiče sem se pa odločil sledeče saj v grobem. Mislim da kolikor časa in energije vložiš v določeno stvar takšni so tudi uspehi, zato krmarim svoje življenje med naslednjimi osnovnimi stvarmi poleg katerih pa je še veliko drobnarij. To so na prvem mestu družina potem pa, ne čisto po vrstenm redu, ampak kakro mi pride na misel, posel in kariera, partnerski odnos in osebni razvoj. Če sem prav razbral iz tvojih prispevkov si še mlajši in je tvoje življenje (čeprav mi verjetno sedaj ne verjameš) bolj enostavno. Vso to krmarjene med temi življenskimi temami je včasih zelo naporno, še posebej sedaj ko imam dva majhna otroka, ki mi vzameta kar veliko časa in energije.
Saj mi je v bistvu vseeno glede tvojega mnenja, ampak če že vprašaš, doma me ne pogrešajo.
Za konec pa še to, v veselje mi je deliti svoje interese in še bolj znanje in energijo, če s tem lahko pomagam drugim. Vsak ima svoje talente s pomočjo katerih lahko pomaga drugim. Saj to se dogaja tudi tukaj na tem forumu. Konec koncev pa nam to pomaga pri samopodobi in tudi osebnem razvoju.
Res ne vem kaj sem se tako razpisal, mislim da me je zmotilo tisto duhovniško nastrojeni, ta izraz me malo moti, sploh mi ne gre za to da bi bil poduhovljen, gre mi za osebnostni razvoj, večina ljudi, ki me pozna sploh ne ve za moj, v bistvu, visok duhovni nivo. Sem pa tudi utrujen od še ene neprespane noči in me taka vprašanja ali me doma pogrešajo kar malo dvignejo pritisk.
Sej vem, da je bilo vse dobro namerno zato ti za konec pošiljam še en sončen pozdrav, si me pač našel na bolj slab dan. Želim ti veliko uspehov v življenju.
andrej
#27
Objavljeno: 4. julij 2002, 01:00
Všeč mi je tudi, če se kdo malo razpiše... To je tudi on sam, to so njegove misli - konec koncev se, kot smo itak ugotovili, skozi napisano tudi spoznavamo. Sebe.
Zdaj je Sonce v Raku - zdaj bo teh občutljivejših reakcij več - s tem ni nič narobe.
Vsak pa hendla sam s sabo in še s svetom, ki ga obkroža - kakršnega si je izbral in tudi morebitne okoliščine, ki so nadalje nastale iz tega...
Vsak poskuša po najboljših močeh.
Čisto okej se je kdaj vznemiriti, tudi biti žalosten ali ranljiv in to tudi pokazati...
Marsa
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
Picasso
#28
Objavljeno: 4. julij 2002, 01:00
_ seveda marsae tudi okolje mora bit pravo in predusem razumno:)
... Zdaj je Sonce v Raku - zdaj bo teh občutljivejših reakcij več - s tem ni nič narobe. ..
_ tole bo treba upoštevati
pokowc
#29
Objavljeno: 4. julij 2002, 01:00
Ja, saj.
Saj okolje pa je pravo...
Marsa
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
Picasso
#30
Objavljeno: 5. julij 2002, 01:00
"... Zdaj je Sonce v Raku - zdaj bo teh občutljivejših reakcij več - s tem ni nič narobe. ..."
Prav imaš, sem danes izkusila na lastni koži, sprejmem to, se ne obremenjujem, pustim času, da to reši, sploh se čustveno ne odzivam, kar bi lahko, sploh ne grem na varianto ZOB ZA ZOB.
Na miren način se lahko rešijo stvari in z medsebojno komunikacijo.
Vem, da je čustveno ranjen in da je pod pritiskom razumem ga. Vse je v bistvu kot igra , pri kateri so nujno potrebni zaupanje, voljnost in potrpežljivost .
Verjamem in zaupam v to, saj zaupam vase in v njega!
Elena
Helena
#31
Objavljeno: 25. februar 2003, 01:00
Ima kdo točno take izkušnje na poti zorenja partnerstva?
Kako res je da imaš na drugi strani vedno tistega, ko ga potrebuješ. Pa naj bo to v dobrem ali slabem smislu.
In na tak način se lahko največ naučimo.
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#32
Objavljeno: 25. februar 2003, 01:00
Svoje energije pac dajemo v svet in jih v bumerangu dobivamo nazaj.....
...in kje bi to lahko bolje opazovali kot ravno v partnerskem odnosu.....
Plus tocke, Teja - za izbrskanje starih dobrih - nikoli koncanih tem...
Marsa
Vsakdo ima toliko pravic, kolikor ima moci. Latinski pregovor
Picasso
#33
Objavljeno: 28. februar 2003, 01:00
Za modrost, da je partner naše ogledalo, sem že dolgo vedela, a se me sploh ni prijelo.
Ko sem spoznala novega partnerja, sem pri njemu vsak dan našla nekaj, kar me je motilo. To me je tako zmedlo, da sem po nekaj mesecih skoraj čisto otopela, pa sploh ne tako čustveno, ampak bolj razumsko. Kako je to možno, da me toliko stvari moti na njemu, a vseeno trmasto vztrajam? In v zelo kratkem času sem dobila odgovor. Partner je naše ogledalo. Ta stavek je končno dobil smisel, je oživel. V bistvu je ravno zato, ker delam na sebi, prišel v obliki odrešitve. Končno sem vedela, s čim nisem zadovoljna pri sebi. In (seveda, kot pravijo, je najtežje priznati sebi) resnično sem videla neverjetno podobnost med njim in mano. Do takrat sem pa karnaprej ponavljala: Ne, ne, midva nisva za skupaj. Preveč sva si različna. To spoznanje je dojel tudi sam, ker sem ga vprašala, kaj ga moti na meni in je tudi (seveda spet boleče priznanje samemu sebi) sam ugotovil, da lahko vse te napake najde tudi pri sebi. In lahko si misliš, kako nama je vsakič toplo pri srcu, ko vsakič znova ugotoviva "o, tuki sva si tudi zelo podobna..iii, kako je to lepo" in potem tisti občutek - kako sva si blizu...tjazy bi rekel, sva eno
Všeč mi je takšno početje tudi zato, ker se tako s strani obeh partnerjev razvija vedno večja toleranca in sočutje do partnerja in do sebe.
Vse se ujema
#34
Objavljeno: 9. maj 2003, 05:10
Moj partner - moje ogledalo
Ima kdo točno take izkušnje na poti zorenja partnerstva?
Kako res je da imaš na drugi strani vedno tistega, ko ga potrebuješ. Pa naj bo to v dobrem ali slabem smislu.
In na tak način se lahko največ naučimo.
Kako to pri meni drži!
Skozi bolečino se človek največ nauči...
Skupaj - v dobrem in slabem...
Učitelja drug drugemu...
Helena
#35
Objavljeno: 9. maj 2003, 05:13
Kako je to možno, da me toliko stvari moti na njemu, a vseeno trmasto vztrajam?
In v zelo kratkem času sem dobila odgovor. Partner je naše ogledalo. Ta stavek je končno dobil smisel, je oživel. V bistvu je ravno zato, ker delam na sebi, prišel v obliki odrešitve.
Končno sem vedela, s čim nisem zadovoljna pri sebi. In (seveda, kot pravijo, je najtežje priznati sebi) resnično sem videla neverjetno podobnost med njim in mano. Do takrat sem pa karnaprej ponavljala: Ne, ne, midva nisva za skupaj. Preveč sva si različna.
To spoznanje je dojel tudi sam, ker sem ga vprašala, kaj ga moti na meni in je tudi (seveda spet boleče priznanje samemu sebi sam ugotovil, da lahko vse te napake najde tudi pri sebi.
In lahko si misliš, kako nama je vsakič toplo pri srcu, ko vsakič znova ugotoviva "o, tuki sva si tudi zelo podobna..iii, kako je to lepo" in potem tisti občutek - kako sva si blizu...tjazy bi rekel, sva eno
Všeč mi je takšno početje tudi zato, ker se tako s strani obeh partnerjev
razvija vedno večja toleranca in sočutje do partnerja in do sebe.
Vse se ujema
Helena
#36
Objavljeno: 9. maj 2003, 05:17
Med zrcalom in odsevom v nem
je nujna komunikacija
in povratna in informacija...
Saj zakaj pa sploh zrcala so,
zakaj se sicer v njih gledamo,
če nam ničesar nazaj ne povedo.
Helena
#38
Objavljeno: 9. maj 2003, 07:19
S partnerstvom je kot z zobmi,
če jih redno čistiš, neguješ,
imaš lep nasmeh in zdrave zobe;
če v parterstvu samo jemlješ in nič ne daješ,
slej kot prej začne boleti kot boli bolan zob,
lahko se ga pozdravi - zaplombira
ali izpuli, ko ni več pomoči.
Potem na mestu, kjer je bil nekoč zdrav zob,
ostane praznina in ta tudi boli.
Dragi moji, negujmo svoje zobe
in svoja partnerstva...,
če niso preveč bolna;
če verjamemo, da jih je vredno ozdraviti,
sicer je bolje, da se končajo,
saj tudi bolan zob močno škoduje
ledvicam, srcu, koži in celemu telesu...
Vsa moč in pogum je v nas in ne izven nas.
Helena
Helena
#39
Objavljeno: 13. maj 2003, 17:12
Neverjetno in ... neracionalno (?), pa deluje!!!
---psd--zobje so mars i8n venera, mars je |:: venera pa ::| zobje so pa (i ching) |::::|
#40
Objavljeno: 16. maj 2003, 14:08
LP!
#41
Objavljeno: 17. maj 2003, 11:43
Ko se ljubezen dojema kot odnonos do ljubezni sele takrat ljubezen dobi trajnost in stabilnost ne glede na to kaksni so obcutki v dolocenem trenutku, oseba ve da ljubi in, da je ljubljena tudi takrat, ko tega ne cuti. Vedno, ko se zaljubljenost in razocaranje pojavi je potrebno probleme raziskati in si poizkusiti spremeniti predstave o ljubezni, medtem ko vecina misli, da lahko problem resi z zamenjavo partnerja.
Navaditi se moramo biti " jaz" in drugimi pustiti da so "ti".
joli *
#42
Objavljeno: 17. maj 2003, 14:19
#43
Objavljeno: 17. maj 2003, 20:27
Rojstvo ali kalitev pri rastlinah
Ves zrelostni razvoj
in Konec
Več ali manj je ogledalo vse, kar se nam dogaja, saj dovoljujemo to, pa naj bo "dobro" ali "slabo". Iste stvari in izkušnje so za nekoga dobre, za drugega slabe - odvisno od prepričanja.
Vsi se moramo naučiti določenih lekcij, zaradi katerih smo tukaj in sedaj.
Ko doživiš AHA moment in se zbudiš, počistiš z napačnimi prepričanji, ki ti kar naprej (EGO) mešajo štrene na vseh področjih, šele začneš spoznavati kje s partnerjem sploh sta.
Ko stopaš na duhovni poti, lahko drugi stopica na enem mestu in najmanj kar je, ko primeš v roko kakšno knjigo, ki ti pomaga na poti je, da te drugi spozna za na pol zmešanega. Seveda, ko se spreminjaš in si vedno bolj pozitivno naravnan in se ti resnično začnejo dogajati čudeži, tudi ta nalepka izgine. Takrat si dovolj močan, da si res svoboden, saj si praktično nedotakljiv.
Mladi boste to šele spoznali. Želim vam vsem, da vam uspe !!!!
Lepo je, če res rasteta skupaj in se dopolnjujeta a to je odvisno od lekcij, ki jih morata osvojiti.
peace and love
clean
Klinar
#44
Objavljeno: 19. maj 2003, 05:29
Sama gledam nekoliko drugače. Se pač dopolnjujeva.
On je bolj resne, zadržane sorte, jaz pa odprta, zaletava včasih.
Nanj se človek lahko nasloni, je dober organizator, jaz pa se prepuščam življenju..v glavnem ogromno nasprotij je.. je pa tudi res, da ga s svojim temperamentom često spravljam ob pamet...he he v vsakršem smislu....
Se mi dozdeva da drži to iz astrologije. 7. hiša in sploh...ker ima on tam luno in lilit, ki sta v konjunkciji in točno takšnega bisera je dobil .
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#45
Objavljeno: 19. maj 2003, 13:07
#46
Objavljeno: 23. marec 2004, 09:57
Nekako človek sprejema skozi celo svoje življenje neke štampiljke, vzorce, jih vleče naprej ali se jih pa rešuje in nekako na neki točki prideš do spoznanja. Evo to je to, jaz sem to, imaš o vsaki zadevi določeno mnenje in prideš do faze, ko najdeš notranji mir in zadovoljstvo.
Če za tem stopiš v vezo z nekom, se odpirajoi zadev v tebi, za katere nisi vedel, da jih je potrebno še urediti, odprejo se potlačene in skrite boleče točke, odprejo se nove krasne priložnosti .
#47
Objavljeno: 23. marec 2004, 10:55
Brez enega ni drugega.Če za tem stopiš v vezo z nekom, se odpirajoi zadev v tebi, za katere nisi vedel, da jih je potrebno še urediti, odprejo se potlačene in skrite boleče točke, odprejo se nove krasne priložnosti .
#48
Objavljeno: 29. marec 2004, 08:41
#49
Objavljeno: 29. marec 2004, 08:46
#50
Objavljeno: 29. marec 2004, 12:00
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0