Tradicionalni prenos znanja v Gemeinschaft-ih generacije v generacijo in obredi inicijacij ob prehodih družbenih statusov....dobri stari časi, Blut und Boden. Žal nas o starih časih tudi poučujejo knjige in pametni in duhovni ljudje, ki kao vedo.
Pametni ljudje (in kao pametni) so seveda vedno bli in so še tud zdaj, ampak so stvari, ki se te res "primejo" šele, ko jih doživiš; kaj zate pomeni biti ženska/moški v eni družbi in iniciacije so že ena taka reč. Pri teh zadevah gre predvsem za izkušnjo, ki je osebna reč in umeščanje te izkušnje v socialni kontekst, kjer ti pride prav kakšna mal bolj izkušena in modra duša - tako nekako. Ne gre tolk za učenje o starih časih, teh pač ne bo več nazaj, vsaj ne v enaki obliki, gre nekaj globljega, ene precej temeljne reči, za to se mi pa zdi da smo jih nekako odrinili stran, pa izgleda, da to manjka - to se pozna pri vseh življenjskih prelomnicah, ki nas doletijo tako ali tako - z iniciacijo al pa brez. Mislim, da se teh stvari ne da ustvarit kar od danes na jutri z neko organizirano obliko (potem je to sam eno pametovanje al pa diktatura) to zrase počasi, organsko v celoto iz manjših delov, hkrati z ozaveščanjem, da je nekaj takega pomembno in koristno. V šolah bi se pa dalo relativno hitro kaj doseči- sprememba programa (bolj življenjsko, več neposrednega, izkustvenega učenja, spodbuda ustvarjalnosti), poštene plače učiteljem in spodbuda, da bi v šole pritegnili polovico moškega učiteljskega kadra (sposobnega). Alfa blebetačev in alfa afen, ki prodajajo stereotipe je pa itak povsod dost, pa sej jih ni treba gledat in poslušat