Razmišljam o denarju in sem se nečesa spomnila.
Točno na 33.-i rojstni dan sem strašansko zbolela, 3 tedne sem imela temperaturo 39°, tako da sem obiskala celo zdravnico, ki pa se mi ni upala ničesar dati, ker niso vedeli, kaj mi je.
Bolelo me je vse telo, srce, glava, zboleli pa smo vsi člani družine.
Morda kdo zdajle pomisli - pa kaj naklada o zdravju v temi denar... Ampak saj najbrž vsi poznate občutek, kako je, če/ko si bolan, če pa si zraven še popolnoma brez denarja, pa vsa bolezen dobi še nekakšno dodatno težo in usodnost.
V tem času je bila na sporedu oddaja Oprah, kjer so osrečili kakšnega gosta, kar me je večkrat ganilo in se mi je zdelo lepo.
Ko sem tako totalno uničena (kajti biti tako bolan v podnajemniškem stanovanju, kjer dolguješ najemnino za 2 meseca, ob tem pa si še nekomu dolžen 3000 mark, ker ti nekaj honorarjev ne nakažejo, je res zelo zoprna zadeva) enkrat gledala ta show, vsa uboga, so nekomu iz publike plačali vse račune - vse njegove dolgove....
Sama res ne poznam zavisti, vendar me je takrat nekako prizadelo, češ, ko bi meni kdo takole plačal, ampak isti hip, ko sem na to pomislila, je misel tudi odšla, kajti v hipu sem se zavedela, da to pač ni "moj stil" in da konec koncev tudi ne bi hotela, da nekdo drug zame plača račune (poleg tega pa na ta način ne bom sama rešila svoje situacije in torej ne opravila "testa", samo pomenilo bo, da za moje "..." plača račun nekdo drug. Halo?).
No, težko opisem ta nekakšen ponos, ko sva že čez kakšen mesec vrnila gazdi za najemnino za dva meseca in frendu 3000 mark!
TO je power! In tedaj mi je bilo jasno, da sem imela prav.
NIČ se ne bi naučila in ne bi se počutila dobro, če bi se pojavil nek dobrotnik in plačal moje račune.
Nak!
Svoje račune LAHKO plačujem sama. In tudi jih.
Marsa
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
