Aha, pred leti sem veliko poslušal Enigmo, danes imam drugačno počutje in me ne dvigne tako, kot takrat. Torej me vsak komad ne dvigne ob vsakem času....ne naredi to vsak komad..... na to sm ciljov
Sej drgač mi je čist vseen Piko.Lahko tut zaključimo to temo če vam ne odgovarja....in the end is up to you
Glasba je krasna dajalka energije......zato jo duša dostikrat rabi....
Hotel sem le reči, da ne boš imel prevelikih pričakovanj, ker si temo odprl v "Duhovnosti". Recimo omenil bi glas Celine Dion, Mino, pa našo Mio Žnidarič z jasnim glasom, Belafonte At Carnegie Hall (koncertna) me spravi v dobro voljo, Ry Cooder zašpila tako, da je dohovni in meditativni vidik prikrit, a ga ima veliko, potem na hitro se moram spomniti Deep Forest, ki sem jih včasih nažigal, Vangelis me zna še vedno prevzeti, sicer pa je zelo veliko glasbe 70 in 80-tih let z odlično vokalno izvedbo, zapeto doživeto, takrat so glasbo ustvarjali z ljubeznijo, za ljubezen do glasbe in ne toliko za ljubezen do denarja. Od naših pevk ima tako prijeten glas še Damjana Golavšek, muško pa pri nas običajno nima kake posebne barve glasu. Nujno moram omeniti izvedbo Frenki boya My way. Bom pogledal, kaj imam kaj doma. A kot sem napisal že dvakrat, bom še tretjič. Trenutno se filam z Madredeus. Aja, pa Astor Piazzolla - Central park concert. In še Gotan Project prva njihova plata. Pa ena Ratka ...ev, slišal a nikdar našel plate. Od klasike mi najbolj sedeta Beetho in Mozi. Recimo Richardov uvod v Also sprahe Zara. A Whitneyjino prvo obdobje sem omenil? Moram dopisati še Tanito Tikaram, pa Victor Laszlo (recimo komad Ansiedad)
Takole zelo na kratko!
