280 komentarjev na to temo

[Marsa]

Js pa mislim da je kdaj tudi potrebno it v ekstreme

jaz tud mislim...

[Sprehajalec]

Duhovnost je zame odkrivanje prave človeške narave [ljubezen, radost,..], poslušanje svojega notranjega glasu. Vrnitev in skrb za Naravo. Biti vesel, da živiš. Živeti, kot da bi bili vsi ENO [ljudje, živali, rastline]. Početi to, v čemur se lahko resnično izraziš, kar te veseli.
Da pa spoznaš kaj je to, pa je potrebno najprej brati knjige/obiskat kakšen tečaj, potem pa delati na sebi [meditacija, opazovanje misli/občutkov,...].

--------

Štos je v tem, ker NORMALNO pomeni to, kar počne večina ljudi. Pa četudi je to v nasprotju s človeško naravo. Mnogi to intuitivno vedo, vendar se ne upajo izrazit, pa tudi ne vedo kaj to točno pomeni. Zato pridejo prav knjige, ki govorijo o tem. Da ti ljudje vedo, da je to tisto pravo, čemur je vredno sledit.. Torej, seveda treba it v "extrem", stopit iz okvirja množice, ker to je edini način. Kar je med drugim pokazali tudi Jezus.

Prebral sem Cookie-n post o Kabalist-u..
Vprašal bi tole: Ali ni prav, da človeka rešiš, če vidiš, da hodi po zelo tankem ledu?
Sta pa tukej 2 problema:
1) Lahko se ti samo zdi, da je led tanek.
2) Kaj pa če ta človek noče, da bi bil rešen - in večina noče biti rešena..
Mene to vedno znova bega... A je prav če komu "soliš pamet" ali bi se bilo bolj umaknit?

"talkin' is cheap, we must do!"-Bruce Lee
Če to reče nek duhovni mojster, se strinjam. Ampak to je večkrat slišat od ljudi, ki hočejo imet svoj prav, ki se niso pripravljeni prilagajat, ki so konzervativni in zaprti za kakršnekoli nove poglede, ki...
Smo pač na tej fazi razvoja, ko se je potrebno pogovarjat, ker ne razumemo drugih oblike sporazumevanja. Seveda, pa morajo potem tudi naša dejanja sledit povedanemu. Ne pa da govorimo eno, delamo pa drugo.

Ja Marsa - dobro si povedala glede Rima. Čeprav...
Praviš, da ne rabiš karte, ampak moraš vedet kje Rim je, da se ne potješ v nasprotno smer. Na poti, "če ne veš", je prav tako potrebno vprašati za smer. Samo to je pa meni identično - oziroma še lažje - kot da pogledaš na karto.
Tk de, če imaš nek očiten cilj - res mogoče ne rabiš karte.
Kaj pa če iščeš neko majhno naselje, ali gradiš stolpnico? Se je pa definitivno potrebno pozanimat, in narediti načrt.

[Kabalist]

popolnoma zlit v povprečje množične

Govorim o ekstremih in še to v zvezi z duhovnostjo. Družba je tolerantna do eksplozije znanstvenih, umetniških in filozofskih dosežkov. Žal obsega te tolerance ne goji do duhovnosti. Poskusi sledeče:
Navleči nase oblačila recimo takšna, kakršna uporabljajo Hare Krišna (dajem samo primer), pojdi v službo v njih in začni vsem povprek govoriti, kako so bolani, ker se pehajo za denarjem, kakšne svinje so umazani mesojedci in pri tem zase zahtevaj uro za meditacijo. Saj sem navedel res ekstrem, a hočem povedati sledeče.
Ljudje so precej nestrpni do izražanja duhovnih načel in duhovnosti kot takšne, če se ta vsiljuje vsepovsod v vseh oblikah. Duhovnost je intimna zadeva in dotika se občutljivih delov naše duše. ravno taradi tega je družba zelo občutljiva. Delaj svoje sam zase ali v krogu somišljenikov. Svpje dni sem vsakih 6 ur delal pozdrav Soncu. vedno sem pazil, da sem bil takrat POPOLNOMA sam. To skrb sem imel predvsem zaradi tega, ker bi se mogoče nekdo v moji bližini čutil ogroženega ali pa bi mene imeli za malce zamaknjenega.
Tudi o kabali ne govorim nikjer, razen v krogu ljudi, ki so s tem povezani. Tako imam mir. Itak imam preveč dela sam s sabo in najmanj, kar želim, je motnja iz okolja.

[alef]

Se strinjam. Problem je v tem, kaj je ekstrem. Najbrž je nemnogoče določiti meje, ker so te pri vsakomur drugačne. Ni absolutne mere, kot ni absolutno lepe ženske.
Izogibanje zapadanju v ekstremna stanja je stvar vsagogar posebej. Gotovo je ena od mej izstopanje od tolerance družbe ali še bolje izzivanje pozornosti družbe. Kako se boš razvijal, če si neprestano na očeh ljudi okoli sebe in ti neprestano izzivaš njihove reakcije? Duhovnež (čeprav nerad uporabljam to besedo, a je priročna), ki s svojo duhovnostjo neprestano vzbuja pozornost okolja, najbrž ni na pravi poti.

Da, če pozornost zbuja samo z duhovnostjo ali "duhovnostjo". Če pa to počne z dejanji ki izhajajo iz njegove duhovnosti, potem je to prava pot.
Mnogi duhovnost razumejo samo kot nasprotovanje, odpovedovanje in zanikanje vsega tistega kar počnemo "normalni"...
Če nekdo ne gleda TV, ne uporablja računalnika, če se mu j*** za denar in materialne dobrine, še ni duhovnež.
Mateja je omenila Dalai Lamo, mater Terezo...
Dejanja so bila tista po katerih izstopata

[Kabalist]

Vsekakor. Saj pravim, tukaj je težko potegniti mejo med zdravo dozo in pretiravanjem, ki meji na naprimernost. Za vsak hrbet se najde palica in vsako okolje ima svoje meje. Ljudje, ki svoje okolje vznemirjajo na nepravi način, dasiravno pod pretvezo duhovnosti ne morejo kaj prida napredovati.

[kamikaze]

Jasno, da tisti, ki hoče vzbujat pozornost, ni človek, ki bi ga zanimalo delo na sebi.
Kvečjemu ga zanima manipulacija, oblast (pod krinko altruizma po možnosti), pa še zaslužek, če se da. Skratka poskrbet zase materialno, drugo pa itak nima veze.....
Ampak prav okoli takih se rade naredijo kake sekte.....

[Mateja]

Navleči nase oblačila recimo takšna, kakršna uporabljajo Hare Krišna (dajem samo primer), pojdi v službo v njih in začni vsem povprek govoriti, kako so bolani, ker se pehajo za denarjem, kakšne svinje so umazani mesojedci in pri tem zase zahtevaj uro za meditacijo. Saj sem navedel res ekstrem...

v tem tudi jaz ne vidim nič takega, kar bi imela za duhovno...ja, najbrž so tudi taki, ki verjamejo, da je to njihova duhovna pot...

Duhovnost je intimna zadeva in dotika se občutljivih delov naše duše. .

... vendar ne verjamem, da je želja srca popolna osamitev, ločenost od ostalega sveta. Ker pa je tak človek ne-vezan na mnenje in prepričanja množice, se v stiku z okolico opazi njegova lastna pot - ne samo njegova dejanja, on sam je osvobojen ozkih okvirov sistemov prepričanj - (zato med ljudmi zbuja pozornost, ki pa je seveda ne išče)... tu sem šla že 'malo' ( ) prek svojih meja/izkušenj, saj se sama še kar velikokrat ujamem v kakšno 'zanko'. Si pa želim potovati v tej smeri.

[emanuel]

Js pa mislim da je kdaj tudi potrebno it v ekstreme -

Jasno da. Mlačnost nikamor ne pelje. Ker nisi ne vroč, ne hladen, sem pred tem, da te izpjunem (apokalipsa).

[Marsa]

ehh, vse citate sem oznacla, pa mi nenadoma ne dela funkcija citat+. :|||

skratka, fajn pisete.

alef, emanuel in sprehajalec: res je, jasno, ce ne bi vedla vsaj priblizno, kje je rim, bi blo drugac morda... pa vendar... ni nujno.
ker lohk gres cist v narobe smer, pa po enmu spletu hecnih okoliscin se znajdes v rimu, ce je le namera bla vrzena v vesolje s pravo energijo s tem da sploh ni nujno, da vem kje je to, lohk se mi sam super slis hercegovscak, brez da bi vedla kje to sploh je.

itak je brez veze tolk besed, ker ni sam ene poti, ker ma vsak svojo, nekak cilj pa je bolj al manj podoben...

zdaj a je treba it v solo al ne, al je treba it k mojstru al ne, odvisno od cloveka, jaz sem recimo samouk, je to kul zame, nekdo pa se bolje uci in raste v skupini... pac...

knjige pa, cist kul, razsirjanje obzorij je vedno dobro, sprejemanje drugih resnic tudi, nenazadnje pa mal obogatit besedni zaklad tud ni svoh.

[santos]

itak je brez veze tolk besed, ker ni sam ene poti, ker ma vsak svojo, nekak cilj pa je bolj al manj podoben...

zdaj a je treba it v solo al ne, al je treba it k mojstru al ne, odvisno od cloveka, jaz sem recimo samouk, je to kul zame, nekdo pa se bolje uci in raste v skupini... pac...

knjige pa, cist kul, razsirjanje obzorij je vedno dobro, sprejemanje drugih resnic tudi, nenazadnje pa mal obogatit besedni zaklad tud ni svoh.

[alef]

ehh, vse citate sem oznacla, pa mi nenadoma ne dela funkcija citat+. :|||

skratka, fajn pisete.

alef, emanuel in sprehajalec: res je, jasno, ce ne bi vedla vsaj priblizno, kje je rim, bi blo drugac morda... pa vendar... ni nujno.
ker lohk gres cist v narobe smer, pa po enmu spletu hecnih okoliscin se znajdes v rimu, ce je le namera bla vrzena v vesolje s pravo energijo s tem da sploh ni nujno, da vem kje je to, lohk se mi sam super slis hercegovscak, brez da bi vedla kje to sploh je.

itak je brez veze tolk besed, ker ni sam ene poti, ker ma vsak svojo, nekak cilj pa je bolj al manj podoben...

zdaj a je treba it v solo al ne, al je treba it k mojstru al ne, odvisno od cloveka, jaz sem recimo samouk, je to kul zame, nekdo pa se bolje uci in raste v skupini... pac...

knjige pa, cist kul, razsirjanje obzorij je vedno dobro, sprejemanje drugih resnic tudi, nenazadnje pa mal obogatit besedni zaklad tud ni svoh.

Saj je v bistvu vsak samouk, pri tej stvari. Mislim tiste ki RES delajo na sebi, ki zares iščejo pot osebne rasti. Knjige, mojstri, učitelji, šole...kaj ti koristijo če v svoji buči ne rasčistiš kaj hočeš.
Razširjanje obzorij, da...
Več od tega pa ne
Poti pa karte, pa cilji...
Karte je nekdo narisal, nekdo ki je tam bil in pozna pot.
Vedno na vsakem kraju je bil nekdo prvi.
In kjer je bil prvi, je lahko tudi drugi, pa tretji, pa deseti...pa miljonti
Pa naj bo to Rim ali Spodnji Kašelj ali južni tečaj...

[Marsa]

ja, saj...
saj res vsak isce, potuje, vzzviseno in clo snobovsko pravzaprav je rect, tvoja pot pa ni prava... al pa kaj tacga, ce mal zbanaliziram.
imam veliko frendic, frendov, ki 'se ne grejo' duhovnosti sploh, so preprosti, kot bi sama bila vcas hotla, ker me je, ko sem bla kao mal *posebna*, to na poseben nacin oddaljevalo od njih, brez da bi jaz sama to hotla.
tedaj sem namenoma zavlacevala z osebno rastjo, tako kot nas velik pocne...
kajti ko si na stopnji... hm, 'visje' (ceprav me moti izraz, sam pac kako naj drugac 'stopnjujem'), 'moras' ravnat temu primerno.
ce 'se torej grem' eno duhovnost in recimo neko svetovanje mal vcas, potem se razume, da neke dolocene teste sem v lajfu ze dala skoz.
vest moja pac to doloca, ki pa je seveda tud sorazmerna z mojo rastjo.
no, ampak VSAKOMUR lajf ponudi moznost osebne rasti, vsaka zadeva ki se ti zgodi, je pac izziv.

ko smo govorili o poteh pa v rim pa to.
no jaz sem recimo SLA v rim, eni pa so ostajal doma, ker bi se jim lahko kaj zgodil.
ja, bi se jim - LAJF bi se jim zgodil.
sam slednji pa se jim itak, ker vsak mora eno sholo skoz dat, sicer zivljenje na zemlji ne bi imelo nobenega smisla.

sam tud samo garal ne bomo, pac pa je treba v lajfu tud uzivat.
sam tud uzivat ne mors al tezje, ce je okol tebe sama beda..
pa morda tko pridemo do socutja.

jaz pravim: prevec je *duhovnosti*, pa premal socutja, srca.

'Vsi ljudje so si enaki po besedah, le po dejanjih se razlikujejo'.
(pozabla kdo je to rekel)

[alef]

jaz pravim: prevec je *duhovnosti*, pa premal socutja, srca.

V čem je pa razlika?
Če je duhovnost brez tistih * * ?

[Marsa]

brez onih je srcna s tistimi pa je sam v besedah, na papirju.

[alef]

brez onih je srcna s tistimi pa je sam v besedah, na papirju.

[emanuel]

brez onih je srcna s tistimi pa je sam v besedah, na papirju.

Če je seme še lepš narisano, ne more vsklit. Ampak sam "ta pravo" seme vsklije.

[free]

joj... spet 1 smisel v nesmislu v smislu v nesmislu v smislu v nesmislu...

a ves, ce jaz nekaj pocnem in delam to po svojih najboljsih moceh... lahko nekdo drugi pocen isto in so to zanj ze prej extremi; ali pa obratno. Kar je extrem zate, ni mus, dabo zame lai obratno! stekas!
Kle se mi zdi, si tole tko nauceno povedal no ... kao SREDNJA pot je najboljsa... ja OK ,kera pa je srednja pot!!?????? a? kt da zdej men kej pomen, ce mi kdo napise kle srednja pot je najboljsa (razen ce pridem do 3 poti, pa izberem srednjo, recimo... ).. sicer ap kar je zate srednja, je morda zame skrajno desna!! nekomu drugemu, pa skrajno leva recimo.
Primer: Gandijevi protesti... mar niso bili za vsakdanjega cloveka extremni!? so! Mar mnogo ucenj, drugacnosti, ni bilo extremnih ze zaradi tega, ker so bile 'drugacne', ne utecene...!? da. Ali ne more obstajati preizkusnja ali lekcija iz extremnosti!? verjetno da! na primer: ceprav se naucimo, nam lekcija pokaze, da extrem ni dober, ej prav lekcija extrema bila tista, ki nas je naucila, da 'ni dobra'. Torej nam je extrem prinesel ZAVEST! Verjetno ne moremo razumeti EXTREMA, ce ne razumemo nasportnega od extrema, morda je to PASIVNOST! in oba sta 'DOBRA', ker brez njiju ne bi doumeli SREDNJE POTI! pa tudi ta, je lahko (kakor sem zgoraj napisal) tebi srednja pot, nekomu drugemu pomeni tvoja srednja pot aktivni extrem, tretjemu pa tvoja srednja pot pasivni extrem.
Bolj zemeljski primer:

Prvi osvoji triglav! to je zanj srednja pot. Drugi, ki je osvojil mont everest, je triglav pasivni extrem; tretji, ki je osvojil najvec smarno goro, je triglav aktivni extrem!
Prvi je osvojil mont everest in se komaj vrnil ziv in uvidel, da je mont everest extrem, ki mu ne koristi. Bil je tudi na smarni gori, in zanj je bila tudi extrem, saj je za njegovo sposobnost in zeljnost ter voljnost smarna gora eneostavno premalo. Uvidel je, da je triglav ravno pravsnji, za njegova leta


---------

...Pravilno se glasi:
PREPUŠČANJE PRETIRANEMU PREPUŠČANJU, PASIVNOSTI ALI PRETIRANI AKCIJI NIKOLI NE PRINESE DOBREGA REZULTATA.
...Skratka, nobeno pretiravanje ni koristno.

[free]

ja.
je absolutno lepa zenska k se zaljubis je absolutno naj naj ...
sam jst se ze dolg nism hvalabogu



al pa tut, odvisno kaksna je njegova naloga pomoje!

----------

Se strinjam. Problem je v tem, kaj je ekstrem. Najbrž je nemnogoče določiti meje, ker so te pri vsakomur drugačne. Ni absolutne mere, kot ni absolutno lepe ženske.
Izogibanje zapadanju v ekstremna stanja je stvar vsagogar posebej. Gotovo je ena od mej izstopanje od tolerance družbe ali še bolje izzivanje pozornosti družbe. Kako se boš razvijal, če si neprestano na očeh ljudi okoli sebe in ti neprestano izzivaš njihove reakcije? Duhovnež (čeprav nerad uporabljam to besedo, a je priročna), ki s svojo duhovnostjo neprestano vzbuja pozornost okolja, najbrž ni na pravi poti.

[free]

nisi, ker si na forumu!
sploh pa, ce ti v neki skupnosti bolje opazujes kakor nekdo drug, in potem sama v sebi predelas... dodelas, dojames, zivis.. si prav tako v skupini... nekdo drugi pa bo sel k ucitelju, da mu povedal kaj je on ze sam videl in pozabil ali pa pac nepozorno gledal, dojemal.. ipd...
seveda je pa res, da nekateri so konstantno vkljuceni in aktivni bolj ali manj v skupinah. Nekdo pa redkeje ali zelo poredko. Zame je tudi forum skupina! In to velika in mocna skupina, saj imamo VSI moznost govorjenja in ne samo nek ucitelj, kot je bilo veckrat ne

Moje mnenje je, da oseba, ki je sla v razvoju 'naprej' je sigurno morala del casa preziveti sama, v svoji tisini!
Kajti pomoje je ni skupine, ki bi dala vse! Skupina lahko pomaga, usemri, napoti, energetsko pomaga, nauci, ipd... ampak pomoje je treba v eni fazi v sebi naredit preskok-e.

In tudi, ko ze omenjas samouk ali skupino... nekdo bo sel na delavnico kjer bo opazoval in bo v vecini pasiven. Skupina mu bo kot zrcalo. Nekdo bo sel po cesti, v disko, v life, v svet in ljudje mu bodo prav tako zrcalo. Pravzaprav razlike ni, le da je 'lahko' na delavnicah energija usmerjena, spotencirana, lahko je vec zavesti na delavnici, ipd... in zato imajo lahko delavnice prednost (seveda pa ni nujno).

Ce si brala knjige, nisi samouk! Ce si poslusala ljudi, nisi samouk. Ce si se pogovarjala in sprasevala, nisi samouk.
Ce nisi bila pri nekem priznanem ucitelju ali ucitleju skupine, tudi se nisi samouk pomoje. Ali duhovni samouki sploh obstajajo v sistemu, danasnjem svetu?

Mislila pa si verjetno drugace, da pac nisi hodila na delavnice ipd... ane? No, imela pa si drugacne, morda se hujse kakor kdo, in manj hude kakor kdo drugi ali tretji... vse poti pa vodijo v isto smer ane! Nobena ni boljsa! Pac nekdo potrebuje skupino, ima morda celo skupinsko karmo recimo, bogve kaj se vse se mora nauciti od skupine. Morda se mora nauciti, da poslusa sebe. Morda ima kaj pametnega povedat skupini. Morda je edini v skupini zelo odprt in se drugi v skupini ucijo od njega. Morda so v skupini pari in delajo vaje v paru. Morda spozna prijatelja, partnerja v skupini ali dobi poslovno idejo, ideje...

Kdo drugi, pa bo sam in bo samo bral knige in zivel in se druzil in se pogovarjal in cevkal na forumu, ipd... ane. Pac ne rabi v skupino, bo slisal enkrat,. bo dozivel nekaj in bo steknu in bo sel bolj zavesten naprej. sej je useen ali je samouk al ni!
Ti pa si recimo pela in si bila v skupini, z bendom si bla. Ste meli pa v bendu svoje 'procese' skupinske. Al pa v soli, doma, faxu, sluzbi... Al pa potem rises in tvojo energijo razsiris tako, ucis, dajes morda na tak nacin. Drugi pa pac v skupini, delavnici, pri mojstru, ker rabi v delu zivljenja, ker ima take in take vzorce, zivljenje, tako vzgojo, se uci recimo poslusnosti, rabi ucitelja, rabi vodstvo, dokler ga ne najde sam.
In vcasih nekdo, ki je imel ucitelja je tudi zelo dalec prisel, kdo, ki je bil samouk, pa ni; in seveda tudi obratno!

torej vseeno je ja.

---------

...zdaj a je treba it v solo al ne, al je treba it k mojstru al ne, odvisno od cloveka, jaz sem recimo samouk, je to kul zame, nekdo pa se bolje uci in raste v skupini... pac...

knjige pa, cist kul, razsirjanje obzorij je vedno dobro, sprejemanje drugih resnic tudi, nenazadnje pa mal obogatit besedni zaklad tud ni svoh.

[free]

zgleda, da res vse poti vodijo v rim!
((pozabu kdo je to rekel)

ja. Unicef v poročilu o otrocih, ki jih je svet spregledal
Obstaja pa še ena oblika lakote, ki je manj opazna — kronična vsakodnevna lakota, za katero trpi približno 852 milijonov ljudi, številka pa letno naraste še za približno 4 milijone.

ja, no, zdej pa se naj kdo rece ce je duhoven kle na forumu!

zanimivo... ravno RIM je po zgodovini znan kot prostor razvrata, obilja in PRENAZIRANJA
ni nakljucje...
----------

... sem recimo SLA v rim, ...

jaz pravim: prevec je *duhovnosti*, pa premal socutja, srca.

'Vsi ljudje so si enaki po besedah, le po dejanjih se razlikujejo'.
(pozabla kdo je to rekel)

[odium.p.]

Tako smo siromašni pri resnici o sebi, da še besednjaka nimamo?! Najbližji izraz za te moralne-etične kvalitete je očitno -duhovnost. Včeraj sem se pogovarjal z enim od patrov v Pleterjih. Besede sploh niso bile potrebne...nasmeh...neverjetna moč-energija-ljubezen, ki jo ti ljudje oddajajo, prijel me je za roko nad komolcem in rekel, primi človeka in ga vodi. Potem me je pogledal, sklenil roke ter odšel v tišini...

L.P.

[Kabalist]

Kvečjemu ga zanima manipulacija, oblast (pod krinko altruizma po možnosti), pa še zaslužek, če se da

Vsekakor. Teh je vsaj na naši domači sceni kar nekaj. Bog jim požegnaj posel.

vendar ne verjamem, da je želja srca popolna osamitev, ločenost od ostalega sveta

Saj tudi ne gre za izolacijo. Ekstreme tega lahko vidiš v Indiji. Tam je baje cca 20 mio svetih mož, ki so dejansko (samo)izolirani iz družbe. Kljub vsemu moraš ne glede na ločitev svoje duhovnosti od družbe še VEDNO BITI AKTIVEN ČLAN DRUŽBE. To je precej težko. Moraš biti sposoben vseh nivojev dejavnosti.Kar veliko obvladovanja je treba za to in pri tem biti uspešen.

zato med ljudmi zbuja pozornost, ki pa je seveda ne išče

Kot sem omenil, potrebno je silno občutljivo ravnotežje. Pravi svetnik (svetnica) je tisti (-a), katere(ga) ni moč prepoznati za kaj takšnega. Živi svojo običajnost brez posebnosti za okolje. To je umetnost. Prepoznajo jo (ga) samo tisti, ki so na podobni poti. Ti pa takisto ne bobnajo o tem.

Mlačnost nikamor ne pelje

Verska gorečnost je nekaj drugega kot umirjenost osebnostne rasti. Kaj misliš, koliko časa me bo družba trpela, če začnem vsepovsod bobnati o Kabali ipd. Ako si glasen z jogo, še ni tak problem, a kabala, hermetizem ali okultizem so zaradi krščanskega samorefleksa na udaru nestrpnosti ali še česa hujšega. Zgodovina je polna tega (prelistaj kakšno novejšo knjigo o tem s strani kakšnega krščansko usmerjenega avtorja).

knjige pa, cist kul, razsirjanje obzorij je vedno dobro, sprejemanje drugih resnic tudi, nenazadnje pa mal obogatit besedni zaklad tud ni svoh.

Vsekakor ne gre brez knjig v takšni ali drugačni obliki. Sploh pri nas je pismenost precej kritično švohna. Knjiga je kot kažipot. Vendar ako prebereš potopis, še vedno nisi opravil tiste poti.

Knjige, mojstri, učitelji, šole...kaj ti koristijo če v svoji buči ne rasčistiš kaj hočeš.

Natanko tako. Vsi ti zunanji pripomočki so pomoč, opora, nikakor pa ne bistvo poti. Kot praviš, sam moraš počistiti. Ravno to poudarjam. Naj razširim misel. Ko si enkrat na poti, si prehodil določen del, lahko govoriš samo o poti, katero si sam prehodil. O drugih lahko govoriš samo na osnovi tega, kar si od drugih izvedel. Dokler nisi na poti, mogoče tega niti ne veš.

Ampak sam "ta pravo" seme vsklije

Problem je, da ne veš, katero je pravo seme, dokler se ne prepričaš. Ni vsako seme za vsako zemljo...

kao SREDNJA pot je najboljsa

Free, lepo si prikazal dilemo. Res je... ni merilo za vse enako. Zato pa obstajajo različne poti. Sredino, oz. pravo mero vsega mora vsak sam najti. Kar je zame aktivno, je za nekoga skrajno pasivno. Moja sredina je za nekoga kup neučinkovitih nesmislov. IN seveda obratno.

Moje mnenje je, da oseba, ki je sla v razvoju 'naprej' je sigurno morala del casa preziveti sama, v svoji tisini!
Kajti pomoje je ni skupine, ki bi dala vse! Skupina lahko pomaga, usemri, napoti, energetsko pomaga, nauci, ipd... ampak pomoje je treba v eni fazi v sebi naredit preskok-e.

Vsekakor, free! Pravzaprav je mogoče najučinkovitejša kombinacija samote (v smislu duhovnega DELA) in dela v skupini. Dinamika skupine je tudi silno pomembna, če se jo zna izkoristiti. S tem imam nekaj prakse.

[Marsa]

Free, seveda, to sem mislila!
Hocem rect, mas prav, saj to smo v vec temah ze govoril, pa sem ziher tud to ze povedala, da sem mela pac drugacne mojstre.
ja, seveda, ce bend ni delavnica, potem ne vem kaj je, je vse not: odnosi, ustvarjanje...
in itak je tud to res, da sem bla vedno v nekaksni skupini oz. sem se znasla znotraj, brez da bi se jim prikljucevala recimo.

pa saj to smo ze stokrat obdelovali, isti, drugi, s podobnimi besedami...

Odium, ja, saj to...
sama sem imela pa z enimi parimi nunami ful poseben in dbest stik, mi je vsec ce je nekdo v nekaj posvecen, v karkoli dobrega, pa recimo temu posveti ves svoj lajf (tko kot tud kaksni prostovoljci ali kaksni raziskovalci ipd.), vendar sama sem pac drugacna in spet smo pri tem da ma vsakdo svojo pot pac.

skozi dvoje vrat gremo sami in samo mi... ko pridemo in ko odidemo.
vmes pa ful enga schtraufenpachta.

[emanuel]

Problem je, da ne veš, katero je pravo seme, dokler se ne prepričaš. Ni vsako seme za vsako zemljo...

Tisto, ki je resnično, in ne sam narisano! Narisano seme ne bo vsklilo v NOBENI zemlji.

[Kabalist]

Narisano seme ne bo vsklilo v NOBENI zemlji.

Lepo povedano. Ta rek si je treba dati na steno.