Adrenalinski športi
#26
Objavljeno: 7. oktober 2006, 17:55
Me pa se vedno mikajo razne adrenalinske zadeve, nabiram pogum za kaj takega:
http://www.adrenalin...g2_itemId=27893,
ogromno adrenalina, upam da moje srce zdrzi tak pritisk
#27
Objavljeno: 20. oktober 2006, 12:30
#28
Objavljeno: 21. oktober 2006, 07:25
#29
Objavljeno: 17. december 2006, 15:55
btw adrenalinski parki in gardaland nima nobene veze s športom, če je nekatere strah še ne pomeni da je gujsnica adrenalinski šport
http://www.unicycle.si/
#30
Objavljeno: 18. december 2006, 16:34
btw adrenalinski parki in gardaland nima nobene veze s športom, če je nekatere strah še ne pomeni da je gujsnica adrenalinski šport
So pa Adrenalin Fun
#31
Objavljeno: 2. februar 2007, 17:40
Nekak sem se včeri spomnila svojega zadnjega adrenalinskega "podviga", ki je bil 130 km/h z motornimi sanmi čez Kope in Ribniško Pohorje spet me je prijel da bi se mal prevetrila pa da bi me mal udarlo, da sem živa. Skok s padalom v tandemu je tam 150€ sem gledala, eni ki štartajo v Lescah --- Nordika če imaš kak info, ker vem da skačeš, bo več kot dobrodošel
A charioteer fights alone; it moves from one place to the next, water to land and back again - conscious and unconscious, Earthly and spiritual. The Chariot indicates loyalty and faith and motivation; a conviction that will lead to victory no matter the odds!
#32
Objavljeno: 18. februar 2007, 19:39
Že dva dni se s kolegom meniva, da greva na jadralno padalstvo je delal tečaj enkrat pa naredil 4 samostojne prelete potem pa kar odnehal. Zdej je pa rekel če bi imel družbo, da bi šel spet letet, tako da na spomlad enkrat UPAM full bi rada probala neki odštekanega, tole najprej pol pa ko zberem mal poguma v riti en skok s padalom iz letala sej se bom usrala ker vem, sem čikn totalni ampak...
lih zadnič smo mel predavanje iz padalstva, k delam izpit za jadralno letalo. In je baje ful fajni feeling k dol letiš pa to =) nam je pol še en izkušnje pravu pa je reku d nam priporoča...heh... =) če boš šou povej kak bo
#33
Objavljeno: 19. april 2007, 15:47
#34
Objavljeno: 9. marec 2008, 16:09
Moja velika želja se mi bo končno.. izpolnila..
Skok s padalom.
Za rojstni dan sem dobila darilni bon za skok s padalom v tandemu.Hudo..
Ampak še razmišljam o tem ali bom opravila začetni tečaj in s tem pridobila možnost,da skočim sama(večkrat ) ali pa se bom odločila kar za skok v tandemu..
Najbrž bom izbrala kar tandem...
Ker tale tečaj...zna biti kr naporen ..finančno in časovno...
Ehhh...kompliciranje ti ne pristoji..
Res sem... on fire...
Richard Bach
#35
Objavljeno: 10. marec 2008, 23:59
Že dva dni se s kolegom meniva, da greva na jadralno padalstvo je delal tečaj enkrat pa naredil 4 samostojne prelete potem pa kar odnehal. Zdej je pa rekel če bi imel družbo, da bi šel spet letet, tako da na spomlad enkrat UPAM full bi rada probala neki odštekanega, tole najprej pol pa ko zberem mal poguma v riti en skok s padalom iz letala sej se bom usrala ker vem, sem čikn totalni ampak...
Če tvoj kolega hoče nazaj leteti zaradi družbe pol bo kmalu zopet odnehal. Tisti kateri letijo, vedo da to počnejo zaradi sebe, hočejo potešiti željo po letenju in čisti svobodi. Kar se tiče adrenalina, se le ta dozira počasi in počasi se meja povečuje do neke stopnje, ki lahko postane že nevarna. Jaz priznam, da me je bilo že marsikdaj pošteno strah zaradi extremnega dviganja ali turbolence ampak jebiga...je treba vzeti v zakup.
...kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, za denar, ki ga nimamo in vse to zato, da bi naredili vtis na ljudi, ki jih ne maramo...
#36
Objavljeno: 27. april 2008, 08:30
Evo...
Moja velika želja se mi bo končno.. izpolnila..
Skok s padalom.
Za rojstni dan sem dobila darilni bon za skok s padalom v tandemu.Hudo..
Ampak še razmišljam o tem ali bom opravila začetni tečaj in s tem pridobila možnost,da skočim sama(večkrat ) ali pa se bom odločila kar za skok v tandemu..
Najbrž bom izbrala kar tandem...
Ker tale tečaj...zna biti kr naporen ..finančno in časovno...
Ehhh...kompliciranje ti ne pristoji..
Res sem... on fire...
Danes je dan D.
Tresem se od pričakovanja..od navdušenja...
Richard Bach
#37
Objavljeno: 27. april 2008, 17:31
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.
Fernando Pessoa
#38
Objavljeno: 27. april 2008, 20:53
Malo rdece.
#39
Objavljeno: 28. april 2008, 11:37
NAJHUJ!
Ful si želim it skočt buunge jumping( al kokr kol se že napiše...), rada bi skočila s padalom, pa z zmajem bi letela.
Meni adrealin v žile požene že samo glasna muska, ki mi je všeč... npr. tudi gužvanje v eni od prvih 5 vrst na koncertu bi lahko štel pod adrealinski šport , pa tudi laufanje po gozdu skakanje in obešanje po vejah, plezanje po vsem kjer se da plezat, skakanje iz vrtoglavih višin.....
Kin is different in some ways?
And how you should not fall in love
With someone like me, anyway...
Between the lines, people see signs
When they feel the sear, every day's fear...
And one night their torches
Find the girl without a name...
And the one who has her
Love is no more safe..."
#40
Objavljeno: 28. april 2008, 13:51
#41
Objavljeno: 28. april 2008, 15:39
Z jadralnim padalom pa ne več, zaradi poškodb to ni več izvedljivo. Bungee jumping tudi ne pride več v poštev, iz istega razloga.
Adrenalinsko mi je tudi plezat po soteskah, skakanje s skale na skalo in če je dovolj toplo, se vmes tudi okopat v tolmunčku... Tudi hoja po nezavarovanih potkah, tik nad prepadom, kjer je lahko vsak korak usoden, in je potrebna maximalna koncentracija vsak trenutek, mi je adrenalinska. Pa odkrivanje še neraziskanih jam...
Hitra vožnja z avtom ali motorjem me ne gane več, mi ne zbudi več adrenalina.
Vožnja s kanujem zna bit tudi fajn adrenalinska, še posebno če so kakšne brzice. Kajak mi pa ni všeč.
V tujini bi še poskusla spust po zajli z višine, pa recimo na drugo stran kanjona.... ali pa hoja čez viseči most. Ali pa splezat na visooko drevo nekje v Avstraliji, kjer je višina cc. 60 metrov.
Kaj še... hm... ja...
enkrat bi rada probala borbo v blatu s še eno bejbo (tko kot recimo na Rock Otočcu )
Pa še kaj sem sigurno pozabla... všeč mi je adrenalina.
#42
Objavljeno: 28. april 2008, 16:35
#43
Objavljeno: 28. april 2008, 17:03
jst sm skoču bandži iz solkanskega musta je letel ko marija
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.
Fernando Pessoa
#44
Objavljeno: 28. april 2008, 17:16
jst sm skoču bandži iz solkanskega musta je letel ko marija
A te je potunkalo v Sočo?
#45
Objavljeno: 28. april 2008, 17:26
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.
Fernando Pessoa
#46
Objavljeno: 28. april 2008, 17:34
that's how we do it
pa še današnji tut*, ki ga ne vem točno zakaj, al pa ne priznam, nisem mislila podeliti..
Ever notice, how when you stop trying to make something work that hasn't been working, new stuff appears and starts working?
It's the coolest thing....
The Universe
#47
Objavljeno: 28. april 2008, 17:39
A to v Kanalu al v Tolminu "Pri Johnsonu"? Kamp mislim. Če je blo v Tolminu še čudno da si sploh zbudil drugi dan. Boš vedu za drugič, da se pri rekah ne spi tko, razen če imaš ogenjček prižgan, samo da potem moraš pazit da se ponoči ne zavališ v njega...hehe... ne. mam pa slabe spomine. se pripelemo gor na soboto in ugotovimo, da je jumping šele naslednji dan. itak, da ne gremo zdaj domov. se odpravimo v en kamp in glej ga hudiča, ravno tisto noč žur v kampu. popoldne smo cel dan špilal basket tri na tri za gajbo pira z enimi domačini, pol pa pijanka do jutra. spal sem pa ob soči brez ležalke in brez vsega, ker itak ni blo planiran. premražen, zlomljen, nenaspan sem letu dol. ker sta se vsebini možganov in želodca za določen delček časa zamenjala, mi je bilo slabo celi ljubi dan. ampak je blo fajn tko, da toplo priporočam
Si imel pa fajn filing za letet... Mene so me eni zmajarji tko zjutraj navsezgodaj (beri 10 h zjutraj ) žicali če grem z njimi letet, v Tolminu "Pri Johnsonu", tam so imeli radi postojanko... pa so mi za dobro jutro šnopc ponujali, da kao premagam mačka od pive... ma ni šans da so me prepričali! Bi šla če bi bla trezna, ma tko pa ne... čeprav so mi govorili da je ful izi, da bojo oni pazli name... ma ne ne... no way!
#48
Objavljeno: 28. april 2008, 17:45
Ever notice, how when you stop trying to make something work that hasn't been working, new stuff appears and starts working?
It's the coolest thing....
The Universe
yes, I did notice it but I do forget everytime I should stop trying it. it's like... yeah God, thank you that you revealed yourself to me and told me all the world's sectrets. and next day you wake up in bed worrying: "will I be late for job today?"
the nimbus
ammmmmmm...
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.
Fernando Pessoa
#49
Objavljeno: 28. april 2008, 17:52
A to v Kanalu al v Tolminu "Pri Johnsonu"? Kamp mislim. Če je blo v Tolminu še čudno da si sploh zbudil drugi dan. Boš vedu za drugič, da se pri rekah ne spi tko, razen če imaš ogenjček prižgan, samo da potem moraš pazit da se ponoči ne zavališ v njega...
Si imel pa fajn filing za letet... Mene so me eni zmajarji tko zjutraj navsezgodaj (beri 10 h zjutraj ) žicali če grem z njimi letet, v Tolminu "Pri Johnsonu", tam so imeli radi postojanko... pa so mi za dobro jutro šnopc ponujali, da kao premagam mačka od pive... ma ni šans da so me prepričali! Bi šla če bi bla trezna, ma tko pa ne... čeprav so mi govorili da je ful izi, da bojo oni pazli name... ma ne ne... no way!
ammm... čisto pred novo gorico je most, ki pelje takoj v ITA, malo nad tem mostom je pa še železniški most. kamp smo pa nekje blizu našli a se ne spomnem več. vem sam, da je blo ful mladih, špilal so bendi in ni blo preveč folka. edin za spat ni blo... vsi so se pol poskril po šotorih, eni moji frendi po avtomobilih, men pa še enmu je blo pa vseen, pa sva se šla stiskat ob sočo. v kratkih rokavih in kratkih hlačih. jeba je... ampak dve tri ure zdržiš tut na minus deset.
z zmajem pa tut jst ne bi šou letet. padalo ni panike, samo tisti zmaj mi pa res ne deluje nekak prepričljiv.
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.
Fernando Pessoa
#50
Objavljeno: 28. april 2008, 20:02
Preživela sem.
Priznam ,full me je bilo strah.
Srce je razbijalo 100/h,adrenalin je krožil po venah…..v ušesih je šumelo…
Če bi morala skočiti sama..ne bi.Fak…ej.Ne bi.
Dvig na višino dobrih 2000 m nad tlemi traja najmanj 15 minut(se mi zdi)
V teh 15 minutah(ali mogoče 10 tih) sem skoraj umrla.Napetost,strah,pretirano razmišljanje…groza…
Ampak na srečo sem skočila v tandemu…ni bilo časa za obiranje..
Prosti pad…Noro!
Občutki ..ampak kakšni…ne znam opisati.
Če je to prava svoboda…potem..jz bi šeeeeeeeeeeeeeee.
Kričala sem kot nora…ob takšnih užitkih ne znam biti tiho.
Občutka hitrosti sploh ni,zdi se le ,da full piha veter…bolj blizu kot sva bila tlem..hitreje je šlo…čisto ob tleh je hitrost prevelika …Sem mislila,da se vseskupaj ne bo končalo dobro.Ampak se je ..s pomočjo tandemista.
Hudo.
Bom še ponovila.
Zdj pa sledi bandži...
Ko bo možnost.
Richard Bach
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0