"! ŠENTJANŽEVO OLJE ni primerno kot edino sredstvo za sončenje. Ne zaščiti nas namreč pred ultravijoličnimi žarki, ki predrejo ozračje. ...Drži pa, da ga tradicionalno še vedno uporabljamo za lajšanje sončnih opeklin."
Šentjanževo olje in sončenje Vprašanje:
Zanima me glede tega šentjanževega olja. Ali se je pametno namazati ter se nato oditi sončiti (seveda, ko si že porjavel). Kajti slišala sem, da ti da res lepo čokoladno barvo.
Farmacevt odgovarja:
Šentjanževo olje in drugi pripravki s šentjanževko so namenjeni nanosu na kožo po sončenju. Uporabljajo se za nego kože po sončenju ali za blažitev sončnih opeklin. Izpostavljanje soncu ni priporočljivo, saj v raziskavah ugotavljajo, da se ob uporabi izdelkov s šentjanževko na koži poveča občutljivost kože na svetlobo. Več o tem lahko preberete na
http://www.gorenjske...arne.si/node/83 .
Pri sončenju je potrebno kožo zaščititi z izdelki z ustreznim zaščitnim faktorjem glede na tip kože, mesto izpostavljanja in stopnjo porjavelosti. Porjavelost kože le delno ščiti pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov.
mag. Nina Pisk, mag. farm.
Farmakoinformativna služba
Gorenjske lekarne
Šentjanževka
http://www.gorenjske...arne.si/node/83"...ŠENTJANŽEVO OLJE
Šentjanževo olje je izvleček cvetov oz. zeli šentjanževke v maščobnem olju, običajno v olivnem olju, redkeje pa uporabimo druga rastlinska olja npr. olje pšeničnih kalčkov, sezamovo olje … Literatura navaja tudi etanolne, propilenglikolne, butilenglikolne izvlečke.
Najbolj znan postopek priprave šentjanževega olja je naslednji: sveže cvetove šentjanževke maceriramo oz. namakamo v olivnem olju na sončni svetlobi nekaj tednov.
S sodobnimi analitskimi metodami so ugotovili, da so za sijočo rdečo obarvanost in oranžno-rdečo fluorescenco tako pripravljenega olja odgovorne spojine, ki nastanejo ob razpadu hipericina med pripravo pod vplivom sončne svetlobe, majhen del pa verjetno že med cvetenjem. Če ob enakem načinu priprave olja izključimo vpliv sončne svetlobe, dobimo medeno-rjavo olje z bledo oranžno fluorescenco.
Glavna učinkovina v šentjanževem olju je hiperforin, ki pa je kemijsko zelo nestabilna snov. Najbolj učinkovito je sveže pripravljeno olje, ki ima najvišjo vsebnost hiperforina. Stabilnost hiperforina lahko izboljšamo z različnimi postopki priprave olja in s shranjevanjem v odsotnosti zraka; tako je šentjanževo olje lahko stabilno od nekaj tednov do pol leta.
Pri zdravljenju kožnih poškodb in obolenj lahko šentjanževo olje uporabimo v čisti obliki. Lahko pa ga vgradimo v različne mazilne podlage - tako pripravljena mazila vsebujejo manj hiperforina kot samo olje, vendar tudi same sestavine mazilne podlage ugodno delujejo na kožo.
Naša galenska izdelka sta Šentjanževo mleko, ki ga uporabljamo predvsem za nego kože po sončenju, in Šentjanževo olje, ki je dobro znano sredstvo za blažitev sončnih opeklin.
PREOBČUTLJIVOST NA SVETLOBO
Šentjanževka vsebuje rastlinsko barvilo oz. pigment hipericin. Ta snov naj bi bila fototoksična, kar pomeni da ob sočasnem izpostavljanju sončni svetlobi lahko povzroča škodljive reakcije.
Znano je, da se ob zaužitju velikih količin sveže šentjanževke s hrano ali ob dolgotrajnem krmljenju s to rastlino pri živalih (govedo, ovce, konji…), ki so sočasno izpostavljene sončni svetlobi, pojavi preobčutljivost na svetlobo ali fotosenzibilizacija. To reakcijo v primeru šentjanževke imenujemo hipericizem. Predvsem na nepigmentiranih, neporaščenih delih živali (npr. gobec, veke) se pojavijo kožne poškodbe, podobne sončnim opeklinam s pordelimi, oteklimi predeli kože, izpuščaji in tvorbo mehurčkov. Znaki se lahko stopnjujejo: slinjenje, nemir, motnje gibanja, kolaps in smrt.Velja ocena, da bi pri ljudeh prve znake škodljivega delovanja ob hkratnem izpostavljanju sončni svetlobi povzročili šele tridesetkrat višji odmerki od tistih, ki se uporabljajo pri zdravljenju. Zgornji podatki veljajo za notranjo uporabo pripravkov šentjanževke.
Z namenom, da bi ugotovili, kako je s preobčutljivostjo na svetlobo ob nanašanju pripravkov šentjanževke na kožo, so izvedli klinično študijo: šentjanževo mazilo in šentjanževo olje so nanesli na podlakt prostovoljcev in preizkušali, kakšen je vpliv sončnega sevanja na občutljivost kože po nanosu pripravka. Opazovali so, kakšen je najmanjši odmerek sevanja, da se na koži pojavi rdečina, in sicer na dva načina: s prostim očesom ter s posebno merilno napravo (fotometrično). Ugotovili so, da na koži ni sprememb oz. rdečina kože s prostim očesom ni bila opazna. Bolj občutljiva fotometrična metoda pa je pokazala trend k povečani občutljivosti kože na svetlobo s pojavom izpuščajev pri posameznikih s svetlejšo kožo, pri oboleli koži in po povečanemu sončnemu sevanju. V skladu z ugotovitvami te študije naj se osebe s svetlejšo poltjo ali s kožnimi obolenji ob zunanji uporabi pripravkov šentjanževke izogibajo sočasnemu izpostavljanju sončni svetlobi.
Tudi pri ostalih osebah je priporočljivo, da se nekaj ur po nanosu pripravka na kožo npr. pri sončnih opeklinah izogibajo sončenju."