drageca ... ne gre za ničnost ... gre za potencialnost ...
Če ne izkusiš(izkušaš) ničnosti, tudi do pravih potencialov ne moraš dostopati.. Saj se nahajaš bolj, na zunanjih virih potencilaov.. primerjava: premog, drva, nafta, plin..
Je pa res da se ni enostavno soočiti z izvornim stahom, ki je strah pred izničenjem.. Ker je ta za večino pregrozen, bodo naredili vse, da se mu izognejo, bodo se tudi raje v nseskončnost inkarnirali in ostajali na poršju iznad.. In se soočali le z vrhnjimi deli življenja.. Strah pred izničenjem, nato postane podlaga vsem ostalim strahovom.. Ker je sam taboo tema, se začne preko psihe zrcaliti na stotine in stotine majhnih strahov (nižje intenzitete), vezanih na določene slabe izkušnje v fizičnem življenju (svoje ali tuje)..
Mišljeno, da ne do take globine iz kjer bi nekdo pisal, da ima "trajno obliko v pojavnosti" kot si pisal ti. Mimogrede, še vedno mi nisi odgovoril kakšna naj bi to bila in ali mi jo lahko pokažeš, da odstraniš ali potrdiš moj "pomislek", če ni to le pravljica oz. če si ti to ne le domišljaš. In ker o tem nisem pisal jaz, sem Brezu odgovoril, da ne vem zakaj bi potem mene kdo po tem spraševal.
Npr. kot sem že prej napisal, en gleda kako sonce vzide na vzhodu in zaide na zahodu in se mu lahko zdi, da sonce pride v obstoj zjutraj in zvečer se uniči in zjutraj spet nastane in zvečer se spet uniči. To je ena globina izkušnje sonca, globja pa je da en lahko vidi, da isto sonce skos obstaja, čeprav ga on iz določene globine gledanja enkrat lahko vidi drugič spet ne. Še globja pa je da nekdo vidi da čeprav sonce "skos" obstaja, tj. ne glede na premike zemlje (ko ga iz določene globine lahko enkrat vidi, drugič ne) da je tudi to sonce le začasno, tj. da je nastalo in da bo uničeno. S tem le želim ilustrirat, da obstajajo različne globine videnja, ne pa primera samega. No tako obstajajo tudi različne globine spoznanja sebe (ki nimajo nobene zveze z različnimi globinami videnja sonca). Dokler pošteno ne razložiš in praktično pokažeš "trajne oblike v pojavnosti" ali pa recimo priznaš da je nimaš, ne boš odprt za it naprej v spoznavanju/sprejemanju resnice glede sebe, zato je zate potreben najprej ta korak.
Na karkoli je povedano, se zatakneš le na površinskih zaključkih.. imaš pač presežek nekih informacij, ki si jih nekje prebral ali dobil in te informacije nato nimajo neke uporabne vrednosti.. ves ta balast ti onemogoča/otežuje dojeti to kar ti podajam..
Ko sem prvič šel skozi izkušnjo izničenja; torej najprej fizičnega, nato energetskega, izničenje individualne duše, nato tudi skozi izničenje vseh oblik/form - energij, pojav, duš, svete geometrije in vsega kaj je podlaga vsemu stvarstvu.. in na koncu se izničijo še vse zadnje nianse duhovno/energetske pojavnosti.. pojavnosti ki je kadarkoli obstajala, ki obstaja sedaj in ki bo kadarkoli še obstajala.. in nastane absolutna ničnost.. Ko nastane ničnosti lahko nato dojameš, tudi da ti/jaz "si ničnost". Kar pomeni, tako kot sedaj ko "si življenje", podobno tudi, na drugi strani tega polarnega para "si ničnost"..
In dokler ne postaneš (tudi) ničnost, tako dolgo tudi življenje ne moreš postati, vsaj ne v celoti..
Sem pa nato v ničnosti videl da lahko postanem nazaj pojavnost in sem zato se tudi pojavil kot pojavnost, nato sem zopet izbral izničenje itd, recimo ene 20x sem le tako prehajal iz ničnosti v pojavnost in nazaj.. Ko je čez tako prehajanje levo/desno ostala le še popolna realizacija tega "kar je", torej tega kar je edino nespremeljivo, ta "Prisotnost", ki je vedno in povsod prisotna v vsem/vseh.. Takrat spoznaš edini nespremenljivi božanski princip, vsi ostali božanski principi (izza tega) se namreč tudi spreminjajo.
Ob realizaciji tega, se je zato končalo to prehajanje ničnost/pojavnost in je prišlo do ustavitve v Ničnosti.. Kasneje je prišlo do odločitve, kaj/kje želim izkušati to Prisotnost. In prišlo je odločitve, da tokrat zavestno izbiram pojavnost in bom v polnosti živel sredi pojavnosti.. In tudi izvorne potrebe po izničenju več ni in tudi potreb po teh ciklih levo/desno ne..
Cikli se končajo tudi zato, ker se kasneje ne rabiš več znova in znova izničevati, da skozi delne izničitve po delčkih prejemaš nazaj delčke sebe. In tudi zato, ker po taki izkušnji (če si res šel do konca) nato iz ničnosti ves čas tudi izhajaš, saj ves čas naravno prehajaš in izhajaš iz ničnosti, ki je podlaga pojavnosti in obratno.
Ko dejansko postaneš tudi izničenje, namreč mehanizmi, ki od zunaj delujejo in te izničujejo, niso več potrebni, saj ti mehanizmi so (samo)ustvarjeni zato, da ti pomagajo vtopiti nazaj v izkušnjo izničenja/ničnosti in te čez izkušnje smrti počasi približujejo, da bi enkrat počasi dozorel za Izničenje samo..
Kaj pa karkoli od tega kar sem opisal pomeni za moje fizično telo pa na tej točki še ne vem.. (ti v tvojih vprašanjih samo o tem sprašuješ kot opažam) Vem samo, da sproti izbiram kje se bom nahajal, na kak način bom deloval in s kakim namenom.. Zaenkrat še ne vem če bo kdaj v prihodnosti nastopila tudi potreba po izničenju fizičnega telesa ali ne.. Niti ni to tako pomembno.. Tukaj ne gre samo za mene ampak sočasno za celoten obstoj in nasploh potek življenja samega, vseh oblik in življenja na sami Zemlji..
Čeprav z nobenimi besedami tega sveta ne moreš opisati, a vseeno, kolikor/če že želiš prenesti z besedo, dejanskega (natančnega, ultimativnega, celostnega videnja) Izvora/Vira ne moreš opisati z "Ničnost/praznina" v takem smislu, ker ima toliko/neomejeno prelepe večne vsebine in raznolikosti, razen v smislu da nima grobih niti subtilnih materialnih kvalitet (so del njegove eksterne energije, ne izvorne večne oblike), v tem smislu lahko rečeš "Ničnost", ampak to je le en, indirektni del opisa. Z dejanskim Izvorom/Virom imamo mi večni odnos.
Delno se strinjam z napisanim;
Vseeno pa ne moreš poznati Izvora, če nisi vstopil še niti v Ničnost.. Božanske ravni se začnejo od individualne Dušne in vse dalje naprej..
Ker je vsa Božanska Pojavnost, skupaj z vsemi Božanskimi Bitji, le en del celotne izkušnje, drugi del pa je popolno izničenje vsega tega (obstoja) v Ničnost.. se seveda "Izvora" ne da dojeti/izkusiti, če ne vstopiš tudi v Ničnost..
In tako z Ničnostjo kot z nespremeljivim Virom je naravno ves čas imeti zavesten stik in dostop do teh plasti.. Ko rečeš da imamo mi s tem ves čas odnos, je to iz mojega pogleda iluzija.. Sploh je ubesedeno stanje, kjer misliš, da je Vir izven tebe in da si z njim ves čas nekako povezan.. To ponavadi tako ubesedi nekdo, ki je prebral teorijo in si mentalno pač predstavlja kako je to "ko si tam".. In um nato naredi vizije in predstave, po svoji meri.. Ni pa to resnica, ponavadi se te vizije uma tako konkretizirajo, da nastanejo nadomestek za samo izkušnjo, kar nato postane glavna ovira, do izkušnje tega zares tudi pride..
Lahko pa da zate ne velja na ta način..
In prepuščam tebi samemu da oceniš pri sebi, kaj ti je narediti z informacijami, ki so bile tukaj predane..