Mnogi belbetajo o ljubezni. A kakšni? Zgolj o ljubezni atrakcije, sprejemanju tujega in zahtevanje vzajemnosti. Ne, ljubezen je darovanje, ne jemanje. A kako boš dajal, če ne veš, kaj moraš dajati?
Sorry, ampak tole se mi ne sliši ravno jasno.
Ko že govoriš o ljubezni, o darovanju itd., je očitno, da sta v tvojem konceptu vsebovani (vsaj) dve osebi oz. bitja.
Dva bitja v ljubezni.
Torej: prvo bitje lahko daruje LE, če zna drugo bitje to "darovanje" sprejeti oz. preprosto rečeno, če drugo bitje to jemlje ; )
In v tem ni nič sebičnega, vsaj ne v neugodnem smislu; to je popolnoma naravno.
Pogrešanje je samo posesivnost do določene stvari oz. osebe...Vsak pogreša, dokler ne sprevidi, da imaš osebo lahko rad dalje, pa vseeno kje je in s kom je. Pogrešanje se da skenslat z eno zanimivo metodo, ki temelji na komunikaciji in delu na sebi.
Na forumu jo ne morem razlagat, ker je preveč obširno za razložit, če pa kdo to rabi, me lahko kontaktira na os. S to metodo se da še marsikaj drugega skenslat, od strahov do še česa...
Je sicer nekaj na tem, ne bi pa sam tega tako posploševal.
Lahko nekoga pogrešaš tudi brez tega, da bi bil tvoj namen (zavesten ali ne) posedovati ga.
V primeru prijateljstva je to vsekakor tako, kar lahko sam potrdim...
tu je vsebovano hrepenenje, vsebovan sam odnos med npr. dvema osebama,
ki te dve osebi povezuje.
Ta povezanost je tu že ob najmanjšem medčloveškem stiku, to je pač tako,
temu se ne da izogniti.
"Skenslat" pogrešanje, kot temu praviš, bi človek lahko celo razumel kot strah pred odnosom
oz. strah pred hrepenenjem...
seveda ne pravim, da je to vedno tako.
Zakaj bi sploh kdo hotel izbrisati "svojo" preteklost, če ne zato, ker ni sposoben se soočiti z njo in se tako nečesa naučiti ?