Kako nehati pogrešati
#551 Gost_VilaSonca_*
Objavljeno: 16. avgust 2008, 18:37
#552
Objavljeno: 16. avgust 2008, 18:46
#553
Objavljeno: 17. avgust 2008, 02:08
Ko se dvigneš nad svoja čustva, ko delaš na višjem nivoju, ko postaneš le tretji opazovalec, to pomeni da si zmagal. Ker čustva so stvar, ki zelo grdo ovirajo duhovni razvoj. Kabalist ima popolnoma prav, vem o čem govori... Strinjam se z njim, kaj vse folk dela, da bi se izognil samemu sebi, od priklicevanja angelov, do še ne vem česa, ampak niti to ni narobe, če izhajamo iz tega, da je vsak na določeni stopnji razvoja...
Ne obsojam nobenega, vsak dela samo tisto, kar zna, tako da... Je pa zelo težko iti nad svoja čustva, verjemite mi...Ampak... če sem šla jaz, ki sem bila čustvena oseba za ponoret, potem gre lahko vsakdo.
To, kar si vsi, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, trudijo doseči, je neodvisnost...To se pravi, človek lahko živi tudi sam... In zapomnite si, da je v tvojem življenju določen človek samo toliko časa, dokler se od njega (in on od tebe) nečesa ne naučiš...Potem, ko je naloga opravljena, človek gre, ker enostavno nima več kaj iskati... Lahko je tudi samo razrešitev karmične veze... Lahko je mimobežno srečanje, ki ti prinese določen nauk, lahko je prijateljstvo, karkoli.
Zato pravim še enkrat: čustva so samo stvar, ki te omejuje pri duhovnem razvoju... Sedaj se spominjam nekoga, koliko živcev sem mu požrla, preden sem to razumela...ampak...glavno je to, da sem se nekaj naučila.
Nekdo zgoraj je omenil nek strah...
kaj je že strah? Mogoče kaj za pojest? S tem sem tudi že opravila...Sedaj delam načeloma samo še po intuiciji, tako da...Vem, da se mi ne more več ničesar hudega zgoditi, ker me na to posvari intuicija in se pravočasno odmaknem.
Upam, da ste razumeli, da ko se ti določene percepcije odprejo, da vidiš vse to, kar smo si izmislili ljudje, od čustev, nekontroliranosti, bla, bla, bla, le kot tvojo preteklost...In vse to se mi zdi blazno smešno...Čez vse to iti je pa težko, dokler se ti tako zdi.
NI RAZLIK MED LJUDMI, NIZKIH IN VISOKIH LJUDI, NI RAZLIKOVANJA IN JE SAMO ČISTA BIT.
#554
Objavljeno: 17. avgust 2008, 08:22
govorimo o tem, da je vseeno, kaj je človek naredil v preteklosti. Vse, kar je naredil, so samo določena dejanja, ki so mu bila postavljena na pot. Nobeno od teh dejanj ni dobro ali slabo, vse to je le šola za naprej. Če je človek razumel, zakaj mu je bila dana določena situacija v preizkušnjo in če je sprejel odgovornost za to, kako jo je speljal, ker po moji logiki vsak spelje stvar tako, kot mu je v tistem trenutku prav, če pa naredi kontra svojim občutkom, potem je tudi tako prav, potem je vse rešeno.
Ko se dvigneš nad svoja čustva, ko delaš na višjem nivoju, ko postaneš le tretji opazovalec, to pomeni da si zmagal. Ker čustva so stvar, ki zelo grdo ovirajo duhovni razvoj. Kabalist ima popolnoma prav, vem o čem govori... Strinjam se z njim, kaj vse folk dela, da bi se izognil samemu sebi, od priklicevanja angelov, do še ne vem česa, ampak niti to ni narobe, če izhajamo iz tega, da je vsak na določeni stopnji razvoja...
Ne obsojam nobenega, vsak dela samo tisto, kar zna, tako da... Je pa zelo težko iti nad svoja čustva, verjemite mi...Ampak... če sem šla jaz, ki sem bila čustvena oseba za ponoret, potem gre lahko vsakdo.
So far, so good.
To, kar si vsi, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, trudijo doseči, je neodvisnost...To se pravi, človek lahko živi tudi sam... In zapomnite si, da je v tvojem življenju določen človek samo toliko časa, dokler se od njega (in on od tebe) nečesa ne naučiš...Potem, ko je naloga opravljena, človek gre, ker enostavno nima več kaj iskati... Lahko je tudi samo razrešitev karmične veze... Lahko je mimobežno srečanje, ki ti prinese določen nauk, lahko je prijateljstvo, karkoli.
Kot rečeno, meni se to bolj sliši kot izgovor za nesposobnost OHRANJANJA odnosa oz. vezi(!).
Zato pravim še enkrat: čustva so samo stvar, ki te omejuje pri duhovnem razvoju... .
Ne čustva, temveč naše reakcije na čustva... ker čustva so del našega psihofizičnega bitja in kot takšna neločljiva od nas samih.
So prav tako duhovna, kot karkoli drugega.
Je pa včasih težko priznati si, da smo nesposobni razumeti jih.
#555 Gost_VilaSonca_*
Objavljeno: 17. avgust 2008, 10:30
do čustev je fer edino to, pustiti jih, naj se pojavijo taka kot so, da grejo skozi telo, pa čas rabijo za različne odtenke. potem šele si pa lahko objektiven, se dvigneš nadnje. samo, prezirati jih pa ni najbolj zdravo ...govorimo o tem, da je vseeno, kaj je človek naredil v preteklosti. Vse, kar je naredil, so samo določena dejanja, ki so mu bila postavljena na pot. Nobeno od teh dejanj ni dobro ali slabo, vse to je le šola za naprej. Če je človek razumel, zakaj mu je bila dana določena situacija v preizkušnjo in če je sprejel odgovornost za to, kako jo je speljal, ker po moji logiki vsak spelje stvar tako, kot mu je v tistem trenutku prav, če pa naredi kontra svojim občutkom, potem je tudi tako prav, potem je vse rešeno.
Ko se dvigneš nad svoja čustva, ko delaš na višjem nivoju, ko postaneš le tretji opazovalec, to pomeni da si zmagal. Ker čustva so stvar, ki zelo grdo ovirajo duhovni razvoj. Kabalist ima popolnoma prav, vem o čem govori... Strinjam se z njim, kaj vse folk dela, da bi se izognil samemu sebi, od priklicevanja angelov, do še ne vem česa, ampak niti to ni narobe, če izhajamo iz tega, da je vsak na določeni stopnji razvoja...
Ne obsojam nobenega, vsak dela samo tisto, kar zna, tako da... Je pa zelo težko iti nad svoja čustva, verjemite mi...Ampak... če sem šla jaz, ki sem bila čustvena oseba za ponoret, potem gre lahko vsakdo.
To, kar si vsi, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, trudijo doseči, je neodvisnost...To se pravi, človek lahko živi tudi sam... In zapomnite si, da je v tvojem življenju določen človek samo toliko časa, dokler se od njega (in on od tebe) nečesa ne naučiš...Potem, ko je naloga opravljena, človek gre, ker enostavno nima več kaj iskati... Lahko je tudi samo razrešitev karmične veze... Lahko je mimobežno srečanje, ki ti prinese določen nauk, lahko je prijateljstvo, karkoli.
Zato pravim še enkrat: čustva so samo stvar, ki te omejuje pri duhovnem razvoju... Sedaj se spominjam nekoga, koliko živcev sem mu požrla, preden sem to razumela...ampak...glavno je to, da sem se nekaj naučila.
Nekdo zgoraj je omenil nek strah...
kaj je že strah? Mogoče kaj za pojest? S tem sem tudi že opravila...Sedaj delam načeloma samo še po intuiciji, tako da...Vem, da se mi ne more več ničesar hudega zgoditi, ker me na to posvari intuicija in se pravočasno odmaknem.
Upam, da ste razumeli, da ko se ti določene percepcije odprejo, da vidiš vse to, kar smo si izmislili ljudje, od čustev, nekontroliranosti, bla, bla, bla, le kot tvojo preteklost...In vse to se mi zdi blazno smešno...Čez vse to iti je pa težko, dokler se ti tako zdi.
ker čustva ti lahko čudovito pokažejo, kje ga lomiš in te popeljejo naprej k razvoju - ravno duhovnemu. i believe that.
so pa res čisto minljiva ... in niso naš pravi jaz ... i think so ... so predvsem odzivi na ... marsikaj.
ni se jim treba predajati in utapljati v njih, zatirati pa tudi ne ... čist neodziven pa človek ne more biti ...
#556
Objavljeno: 17. avgust 2008, 10:33
goovrim o ljubezni, kjer imaš rad vse ljudi enako. Ko se zaveš, da si le eden od delov celote, potem, ko to sprejmeš, ti je lažje....
zakaj bi se ubadal s čustvi, če se lahko dvigneš nad njih...če imaš recimo partnerja, in te on zapusti ali ti njega, potem ostaneš sam...če razumeš, zakaj je do tega prišlo, je ok. Še ena lekcija v življenju več. Glede na prosto izbiro greš lahko naprej in si najdeš druega, ki ti odgovarja...saj je treba iti v življenju samo naprej, ne stagnirati.Še eno vprašanje...ali verjameš, da si lahko z bivšim partnerjem prijatelj? Zakaj pa ne....samo ni več ljubezni... Vsak človek ima prosto pot odločanja...btw...spoštovani xyz...si kdaj razmišljal-a o tem ,da moraš na čustvenem področju še marsikaj nardit? Da moraš še miljon stvari razčistiti s seboj? Razumem te, ker sem bla jaz ista pred določenim spoznanjem. Popolnoma isto sem razmišljala, kot ti...
Rada bi slišala samo še odgovor na vprašanje: kako po tvojem funkcionirajo guruji na čustvenem področju?
NI RAZLIK MED LJUDMI, NIZKIH IN VISOKIH LJUDI, NI RAZLIKOVANJA IN JE SAMO ČISTA BIT.
#557
Objavljeno: 17. avgust 2008, 12:11
Prav tako imajo čustva, kot vsi ljudje, bi rekel. Le drugače postopajo z njimi kot npr. večina ljudi.kako ... funkcionirajo guruji na čustvenem področju?
#558
Objavljeno: 17. avgust 2008, 15:37
Fora je, da gre za darovanje in darovanje, ne pa sprejemanje. Na določeni točki gre tudi to - vzajemno darovanje. A potem odpadejo vse te fore, na katere se veže popularna duhovitnost.In v tem ni nič sebičnega, vsaj ne v neugodnem smislu; to je popolnoma naravno.
#559
Objavljeno: 17. avgust 2008, 15:42
#560
Objavljeno: 17. avgust 2008, 21:34
Zato je treba ljudem pustiti svobodo. To delajo guruji, ipak so ljudje...Ljudem pustijo svobodno izbiro. Če je recimo guruju neka ženska všeč in če ona noče imet nič z njim, potem je ta guru vseeno zadovoljen. Ve, da je prav, da se tako dogaja...
O darovanju pa se strinjam s kabalistom, itak moraš darovati in če je druga oseba pripravljena darovati tebi, potem je kul...Čim so zraven sledi kake pripadnosti ali karkoli, kar bi zaviralo duhovno rast obeh, že ni več v redu. Gre se za brezpogojno ljubezen, ki jo znaš darovati, ko si dovolj čist. In če brezpogojno ljubezen daruješ, jo boš tudi dobil nazaj...
Ja, tukaj vse fore moderne duhovnosti odpadejo, ampak, tako pač je...To je tisto pravo. In taka povezanost traja toliko časa, dokler se imata dva osebka kaj za naučiti eden od drugega. Lahko malo, lahko eno življenje, lahko več življenj... Nikoli ne moreš rečt, koliko časa boš z določeno osebo... Če se ti zavedaš svojega poslanstva, če veš, kaj si prišel delat na zemljo, potem stvar ni več tako komplicirana...če ne veš, pa je drugo...
NI RAZLIK MED LJUDMI, NIZKIH IN VISOKIH LJUDI, NI RAZLIKOVANJA IN JE SAMO ČISTA BIT.
#561
Objavljeno: 18. avgust 2008, 17:03
#562
Objavljeno: 20. avgust 2008, 11:38
NI RAZLIK MED LJUDMI, NIZKIH IN VISOKIH LJUDI, NI RAZLIKOVANJA IN JE SAMO ČISTA BIT.
#563
Objavljeno: 20. avgust 2008, 14:12
Ne čustva, temveč naše reakcije na čustva... ker čustva so del našega psihofizičnega bitja in kot takšna neločljiva od nas samih.
So prav tako duhovna, kot karkoli drugega.
Je pa včasih težko priznati si, da smo nesposobni razumeti jih.
večinoma jih ne moreš definirati po človeško verjetno.. vsak sistem in naučeno tukaj odpade.. in šele ko gredo mimo in se iz njih naučimo nekaj, vidimo kakšna so v resnici bila ??
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0