1 x ocenjeno 244 komentarjev na to temo

[andrej]

In, tole ni obsojanje nikogar ampak res nikogar, to moram poudariti zato da vsa tema ne bo spet neproduktivna, sploh nimam nikogar v mislih ko tole pišem, pišem tistemu, ki ta trenutek rabi ravno to.

andrej

[teja]

Jabolko, dobrodošla. Itak se spet nekaj dajete. Kaj nima nihče drug nobenega mnenja, ali se ga ne upate podati, da vas ne bi "raztrgali". Okoli tegale se že nekaj časa bijejo "bitke", ampak mislim, da se skozi vse tole sami spoznavate in kakor mi je šlo že na živce, da se dajete, vidim, da je tole pozitivno in si izmenjujte svoja mnenja za in proti še naprej.

[free]

quote:

---

Jabolko, dobrodošla. Itak se spet nekaj dajete. Kaj nima nihče drug nobenega mnenja, ali se ga ne upate podati, da vas ne bi "raztrgali". Okoli tegale se že nekaj časa bijejo "bitke", ampak mislim, da se skozi vse tole sami spoznavate in kakor mi je šlo že na živce, da se dajete, vidim, da je tole pozitivno in si izmenjujte svoja mnenja za in proti še naprej.

---

jas siga upam podati!!! ti pa provociras rada ane?
ce se pustimo seveda. zakaj pa?
evo: podajam podajam podajam ...
aja o sexu?? kaj je to sex??
menda pravijo, da tisti ki malo sexajo,
vec govorijo o sexu (morda ga celo ne dojemajo
tako, da ne bi o njem govorili, temvec si morajo
o njem pojasnjevati... morda ce bi dojeli, nebi
o njem sploh govorili.
pa podam, da itak je vse samo o nasem zaznavanju vsega,
kar pa se manjava... pac si pojasnjujemo iz nekega vidika,
percepcije, zaznave, dojemanja... ki morda vsa vodijo do
necesa lai pa tudi ne... torej je nesmiselno govoriti
kaj je prav, kar ima drug smisev , ki je pravtako nesmisev ))
ha ha ha!
si pa ti meni zanimiva in zato odgovoriv sem ti!
------ besede --in,ali,je,ni-- dejanja --------
morda bi poudariv ta zadnji stavek: BESEDE - DEJANJA!!

[Marsa]

quote:

---

tudi jaz dajem velike zasluge da tako govrimo o seksu kot govorimo cerkvi, ne veri, da ne bo pomote, temveč cerkvi kot organizacije. Cerkev dobro ve, da tisti ki spozna in ki ve, tisti enostavno ne more več biti pripadnik take organizacije kot je naša cerkev. To je preprosto nemogoče. Če ne verjamete vprašajte Vido Žabot. Torej kaj jim je storiti, zatreti vse stvari kjer ljudje lahko pridejo do spoznanja, in kaj so najbolj zatrli - SPOLNOST!!! Celo celebat imajo, do vernikov pa tudi niso dosti bolj prizanesljivi.

---

Ti torej misliš, da je celibat nekaj, ob čemer se nam totalno trga, oz. vsaj da bi se v bistvu moralo duhovnikom?? ))
To stališče me je vedno zabavalo, ko so kje omenjali, češ, zdaj je sprejel takšno pot, zdaj pa se le stežka zadržuje, meša se mu, blazno se odreka... ))))
Ali se res ne more iti prek te potrebe? Ali smo res naše želje?
Kajti če se o tem takole razpravlja, pravzaprav ne govorimo o ljubezni, pač pa o potrebi/ah?



Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[bigm]

Najprej bi se morali dogovorit za definicijo ljubezni, saj obstaja nešteto ravni ljubezni. Ljubim lahko naravo, ljubim sončni vzhod ali zahod, ljubim takšno in takšno zvrst glasbe ali likovne umetnosti, ljubim svoje prijatelje. Vprašanje se najbrž nanaša na ljubezen med "moškim" in "žensko"?

Pri tej ljubezni pa je absolutna ljubezen seveda samo ideal, ki se mu lahko kolikor toliko približamo, dosežemo pa ga nikoli. Idealna ljubezen samo daje in ne pričakuje ničesar v zameno. Pa smo ljudje takšne ljubezni sploh sposobni? Nesrečni zaljubljenec seveda ljubi, četudi mu ljubljena oseba ljubezni ne vrača. Ko pa moški in ženska vspostavita nekakšen ljubezenski odnos, želi vsak od njiju tudi nekaj nazaj.

Seks in ljubezen? Praviloma ljubezni brez seksa ni, nasprotno pa je polne jarke seksa brez ljubezni.

Popolnoma se strinjam z enim od prejšnjih mnenj, da mora imeti človek
ljubezen v sebi. Budisti pravijo, da mora imeti človek boga in lepoto v sebi, če ju nima, ju drugje zaman išče. Enako stališče pa velja seveda tudi za ljubezen. Sicer pa, ljubezen je zelo širok pojem in med drugim vsebuje tudi lepoto. Ljubezen je jezik, ki ga razumejo po vsem svetu in pozitivna energija, ki zmore skoraj vse.

Ljubosumje, ki je tesno povezano z ljubeznijo, čeprav lahko traja še potem, ko ljubezni že dolgo ni več (posesivnost),pa je negativna energija, ki tudi zmore narediti neslutene količine škode. Seveda pa ljubosumje nima ničesar skupnega z absolutno ljubeznijo.

bigm

[pokowc]

..tjazi, sram nas´ je, zarad prepotrebne čustvene podhranjenosti .
morala eno a nuja drugo; sedaj pa se zmixi na preklop.
klik in robot deluje, klok in že ga ni več.
vse je v samosvojem prepričanju .
delovati pa tako, da te bo družba sprejela po normativih.



pokowc

[Marsa]

Zelo lepo si tole napisal, BigM.
Mi smo vsi skupaj že malo zabluzili, ti pa si se v resnici dotaknil bistva.


Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[bigm]

Tjazy, moram nekoliko korigirat tvoje mnenje o celibatu. Razlog, da je Cerkev svojim duhovnikom zaukazala celibat, ni bil nekakšno žrtvovanje v slavo božjo, ampak precej bolj prozaična zadeva. Cerkev (kot institucija) deluje zelo pragmatično in njene odločitve so dobro premišljene. Poročen duhovnik s številno družino je precej "nepokreten" in težko ga je seliti iz ene fare v drugo. Samskega duhovnika pa je dosti laže premikati iz enega konca škofije v drugega. Hierarhija v Cerkvi pa je zelo podobna hierarhiji v vojski in tudi pri siceršnjem delovanju bi lahko našli dosti paralel. Celibat je zato Cerkev uvedla iz praktičnih razlogov in ne zaradi nevem kakšnih ideoloških razlogov.

bigm

[mawan]

Ja, morm rečt, da se strinjam z bigmom v kar precejšni meri. Pomoje je res, da vsi težimo za brezpogojno ljubeznijo, vsi si želimo doseči ta ideal. Ampak, a lahko kdo odkrito prizna, da je nekoga, ki je bil z njim v ljubezenskem odnosu, ljubil čist totalno brez kakršnihkoli pričakovanj? Pomoje, da ne. Pa ne zato, ker ne bi bili sposobni tega, ampak zato, ker nekje globoko v sebi sprejmeš neko odgovornost, zavežeš se (pa ni nujno, da si s to osebo glih poročen), da boš pač delil z njo svoje življenje. Ne boš več ti, ampak bosta vidva al pa boste vi trije, štirje, karkoli že pač hočete. Ampak če ne drucga, pričakuješ vsaj to, da te bo on/ona prav tako sprejela kot takega. Tko da pomoje je brezpogojna ljubezen v samem odnosu nekak oksimoron.

Zdej pa če vržeš zravn še seks... rata pa vse skp še bl zakompliciran. Kaj pa je sploh seks? Primarno je to zadovoljevanje potreb. Tuki ni pomembno, da je prisotna ljubezen. Lahko je ljubezen prisotna, seks pa še vedno ostane zadovoljevanje potreb. Lahko pa je ljubezen prisotna in je seks nadgradnja te ljubezni, je fizična in duhovna združitev, osebi ki ljubita, postaneta eno, dvigneta se nad ta materialni svet, čutita samo energijo drug drugega. No, js dojemam seks kot tak, dojela sm ga kot tacga in potreba po seksu zarad potrebe, je minila. In menim, da imaš lahko tak seks z eno osebo hkrati, ker se ji res čist duhovno 100% predaš. In preprosto ne čutiš potrebe po drugem. To so vsaj moje izkušnje.

Nism omenjala nekih spolov moški ženska, ker to se mi sploh ne zdi relevantno. Oseba = energija = ni fizično telo, spol pa je le neka fizična oblika osebe.

Vsekakor se mi zdi nepotrebno zadrževati svoje želje, hotenja, poželjenja po drugih, če ti to pač paše v tistem trenutku, obdobju življenja. Vsekakor ne bi smel zatirat samih sebe!!! Ne vidim pa tega kot neko hudo duhovno razvitost, razn v tolk, da se osvobodiš nekih družbenih norm, ki si jih je izmislila okolica, ljudje. Ampak js mislm, da to ste pa več al mn vsi že dosegli tukaj. Razn tistih, ki menijo, da je homo-biseksualen odnos nenormalen. Te so še močno ujeti v raznih družbenih sponah, ampak to ni ta tema...

Strinjam se pa tudi z Marso v mnenju, da brezpogojna ljubezen ni povezana s seksom. Lahko ljubiš človeka, ljubiš ga brezpogojno, z vsem bitjem, tudi če ti on/ona tega ne vrača, tudi če nista v fizičnih stikih, med vama ni seksualnega odnosa. Kot sm že rekla je seks zame nadgradnja ljubezni, ni pa nujno potreben za njen obstoj.

No pa še to bi vas vprašala, zakaj mislite, da obstaja že iz grške mitologije zgodba oz. prepričanje, da smo ljudje le polovica svoje celote, ker nas je Zevs razpolovil? Njemu se je zdel svet namreč preveč dolgočasen in je hotel s tem, da nas je prepolovil,vnesti mal več dogajanja - vsak izmed nas naj bi namreč hotel poiskati svojo polovico.

[nataly]

Ta tama mi je kar ušla nekam...

Torej, moje drobno mnenje še tukaj: Brezpogojno zmorejo ljubiti samo otroci!!!
Otroški pogled v tvoje oči, poln zaupanja in vednosti!!! Ste pogledali - dobro pogledali v novorojenčkove oči??? Toliko znanja, razumevanja, ljubezni je v njih..
In potem rastejo in odraščajo. In še vedno nas ljubijo, nam odpuščajo naše napake...potem pa jih pričnemo omejevati.
Ne kadi, ni zdravo. Ne poizkušaj z marihuano, ni zdravo!! Ne seksaj prehitro - ni zdravo!!!(haha)
Ter se brezpogojnost konča. Prav gotovo!!!

Sama nisem sposobna brezpogojno ljubiti. Omejujem in pogojujem!
In se strinjam, da obstaja več vrst ljubezni...vsaj jaz tako mislim..
in da seks nima prav nobene veze z "brezpogojno ljubeznijo".
Pozdravček

natalija

[sebo]

Pozdravljeni,
že nekaj časa vas berem in sem se odločil, da tudi sam kaj napišem. Tudi sam v zadnjem obdobju veliko premišljujem o brezpogojni ljubezni, o tretjih ljudeh v odnosu s svojo partnerko in podobno. Strinjam se z mnenjem tistih, ki pravijo, da je nezmožnost brezpogojne ljubezni vkoreninjena v naših strahovih, vendar jih je tako težko premagati!
Moje razmišljanje temelji na osebni izkušnji. Enostavno ne znam sprejeti pri partnerki tisto, kar sem tudi sam zagovarjal kot absolutno resnico, in sicer, da je človek sposoben imeti čustvene in telesne odnose tudi z drugimi ljudmi, v kolikor to ogroža svojega temeljnega odnosa. Ko pa te partner postavi pred tako dejstvo, pa se ti podre svet. Meni se je, ker sem ugotovil, da se sam sebe ne poznam, da se ne ljubim dovolj. Dokler tega ne bom dorekel, ne bom mogel sproščeno uživati s partnerko. Težava pa je v tem, da ne vem, kako se tega lotit. Veliko premišljujem, veliko sem sam s seboj in počasi se mi zdi, da napredujem, vendar so krize še vedno tako pogoste, da sem že kar izmučen in bi včasih rad zbežal od vsega in vseh. Če ima kdo kak pameten nasvet ali kako dobro knjigo, s pomočjo katere lahko nadaljujem z iskanjem samega sebe, ste dobrodošli. Kaj pa menite o terapevtih, so ti lahko dovolj neobremenjeni, da ti pomagajo brskati po sebi in po odnosu s partnerjem.

lep pozdrav vsem

sebo

[pokowc]

veš; hmm kako naj ti povem, veš izživeti se moraš
dovoliti tisto žival´, ki bije v tebi, da se izrazi, morda je dovolj, da se je zaveš
Na koncu pazi ,da ne boš postal dvoličnež´in,če to zgodbo začneš, jo morš tut končat,če ne te bo tolko časa ubijala,dokler ne boš svoboden samo zarad te´ želje
pa je vredno energijo spuščat v to; moraš, ker je to del tebe

Pokowc

[sebo]

Hvala Pokowc,
veš, nisem si mislil, da bi lahko prav ti prvi odgovoril. Nekako se mi je zdelo, ko sem prebiral tvoje prispevke, da si en tak večni oponent. Vidiš kaj delajo predsodki.
Ne vem, ali gre za naključje ali ne, ampak se od včeraj bolje počutim, morda ker sem se povezal z vami?! Včeraj sem bil res v kur..., se opravičujem, vidim da tukaj nihče ne uporablja takih izrazov, ampak včasih tako paše!!! Skratka, ko najmanj pričakuješ se ti pojavi kak preblisk, ki ti olajša dušo. Enega takega sem dobil včeraj in se totalno skuliral s svojo partnerko. Mislim, da imava zdaj vse (no, vsaj bistveno) pošlihtano, torej se lahko mirno osredotočim nase, da bom čim prej splaval ven iz luknje.
Danes, ko sem se zbudil sem spet po dolgem času pomislil, kako lepo je življenje in takoj za tem me je stisnilo pri srcu, ker me je bilo strah, ali bo vsaj ta dan minil brez krize. Čeprav, po vsaki sem močnejši.


sebo

[teja]

Sebo, sebe raziskuješ celo življenje in ne boš nikoli končal te poti raziskovanja. Jaz delam intenzivno na prepoznavanju sebe, svojih + in -. In gre. Pri terapevtih pa je tako: imam + in - izkušnje. Sicer pa začutiš ali je ali ni. So pa taki, ki ti lahko pomagajo, definitivno. AKj te pa zanima pri temu kako se imeti rad in se sprejeti? Jaz zdaj študiram stvari, ki se dogajajo vsakemu in so povezane s preteklostjo. Vse je v preteklosti. Vzroki mislim. Napiši mi na mail kaj točno bi rad začel raziskovati, pa ti kaj svetujem.

Pa dobrodošel tukaj in na svoji poti.

[someone]

ja,nevem ce ti bo moje mnenje kaj pomagalo, ampak vseeno

quote:

---

Meni se je, ker sem ugotovil, da se sam sebe ne poznam, da se ne ljubim dovolj. Dokler tega ne bom dorekel, ne bom mogel sproščeno uživati s partnerko. Težava pa je v tem, da ne vem, kako se tega lotit.

---

ja, jaz mislim, da veš kako se tega lotit in to je tudi edini način pomoje in sicer:

quote:

---

Veliko premišljujem, veliko sem sam s seboj in počasi se mi zdi, da napredujem,...

---

to premišljevanje je pomoje ključ do vseh odgovorov

kako bi si lahko drugače razjasnil svoje pocutje in zaživel lepše brez "iskanja samega sebe" ?

Meni je najpomembneje , da se težav , ki jih imam (to so vse tiste stvari ob katerih se ne pocutim dobro) ZAVEDAM. Torej pomembno mi je, da jih ne ignoriram tako kot sem to počel včasih, v smislu, da vem da je nekaj narobe in ne poskušam tega razrešit. Pa to ne pomeni nujno da nek problem vedno rešim, ampak to je edini način , da se sploh približam rešitvi. In rešitev seveda iščem v SEBI in ne tako kot včasih - pri drugih.

Torej menim da je pot , ki si jo izbral edina pravilna, in rezultati tega se bodo vsekakor pojavili v vseh področjih tvoje življenja. Namreč pri raziskovanju samega sebe včasih rešiš stvari, ki jih sploh ne rešuješ ampak preprosto ob naslednjem problemu veš od kje prihaja oz. kako ravnat.

Jaz slabe stvari , ki se mi dogajajo jemljem kot neko oviro, in se zavedam,da je ta ovira tukaj da se nekaj naučim. In tako oviro lazje premagam. Seveda pa je vedno potrebno iskanje pri SEBI in ne pri drugih. Drugi ljudje so tud včasih ovira, in to rešujem tudi pri sebi ne pri njih. Nekoč(npr. če mi katera oseba ni bila všeč) sem vedno iskal razloge za to pri tej osebi...dokler me ni postalo jasno da je razlog v MENI. In sedaj se zavedam, da če bom hotel to (oviro) preskočit bom moral sebe sprement in ne drugega.


LP

[greeny]

Zivijo Sebo,
pa tudi ostalim lep pozdrav, seveda. Ze dolgo vas berem in zdaj sem se odlocil da povem nekaj o svojih izkusnjah, ce ti bodo lahko kaaj koristile, Sebo. Pred casom sem se znasel v podobni situaciji kot ti. Moja veza se mi je stalno zdela idealna, se kar, vsekakor je bila taka, kot sem si jo zelel. In naenkrat mi je padlo vse na glavo. Partnerka ni "zelela" biti vec taka, kot sem si jo jaz predstavljal.
Takrat je bilo precej hudo, ampak danes sem ji hvalezen za to. Padel sem iz svojega milnega mehurcka v realnost. In zacelo se je. Najprej sem mislil, da je vsega kriva ona, a hitro sem dojel, da je problem v meni. In danes sem ji hvalezen, da je privlekla stvari iz mene na svetlo. Tako se je zacela pot spoznavanja samega sebe.

Toliko za uvod. Pa se nekaj mojih spoznanj. ki veljajo zame, mogoce pa ti bodo pomagala.
Mislim, da brezpogojna ljubezen v partnerstvu ni mogoca. Smo druzbena bitja, ce si se tako tezko priznamo smo soodvisni in eden do drugega gojimo stevilna pricakovanja. Mislim, da lahko brezpogojno ljubis samo tistega, do katerega nimas pricakovanj, na primer majhnega otroka ali psa, pa se tu samo vcasih. Priznati si, da partnerke ne ljubim brezpogojno, da ona mene ne in da imava eden do drugega dolocena pricakovanja v najini vezi, mi je zelo pomagalo.
Drugic, dojel sem, da do te krize partnerke nisem dojemal kot povsem avtonomne posameznice. Vedno je bila nekako "moja punca", "moja zena". Podzavestno sem pricakoval, da se mi bo prilagajala, kot bi bila nekak moj podaljsek. Ko sem razcistil sam s sabo, da je prav tako avtonomna oseba kot jaz, pa se popolnoma drugacna, in da se kljub temu lahko ljubiva, mi je bilo se lazje.
In tretjic, postalo mi je jasno, da tezav v neki vezi nikoli ni konec. Ko je trenja konec, je tudi veza mrtva in partnerja se lahko mirno razideta. Saj prav zaradi tega trenja smo skupaj!!! Seveda, ce ga izkoristimo za to, da rastemo, in ne zato, da zakopljemo glavo v pesek in se smilimo sami sebi. Ob trenju lahko dosti hitreje rastes, ko bi sam. Stvari hitreje in bolj jasno pridejo na povrsje in cakajo, da jih resis. Res pa je, da vcasih prav k... boli...Ampak tega nihce ne bo delal namesto tebe, ne terapevt ne partner... Resuj najprej sebe, ne odnosa...

Pa se neka misel za zakljucek... Ko se dva zaljubita, sta si zelo blizu. Z leti, ko rasteta, pa se morata malo odmakniti eden od drugega, saj sta zrasla in oba rabita malo vec prostora sama zase. To je ljubezen - toliko se odmakniti od partnerja, da bo tudi on dobil dovolj sonca...

No, se eno knjigo: Dr. M. Scott Peck: Svet, ki caka, da se bo rodil

Se enkrat lep pozdrav vsem in rastite
greeny

[sebo]

Ej Greeny, zadel si žebljico na glavico. Ne veš, koliko mi to pomeni vedeti, da nisem sam s svojimi težavami. Danes, ker sem dobre volje lahko priznam, da sem kar ponosen nase, kako se lotevam stvari. V tem kratkem času (slaba dva meseca) sem kar nekaj naredil. Vsaj to sem ugotovil, da za moje težave ni kriva žena, ampak jaz sam. Neprestano mi prihajajo na površje stare travme (res je, vse izvira iz preteklosti in otroštva), nekako se mi zdi, da se ne poznam več, da mi ta koža ne ustreza. Razmišljam o tem, kakšen bi rad bil, da bi si bil všeč. Mislim, da s spremembami ne bi zanikal samega sebe, če bi čutil, da je to tisto pravo. Ne mudi se mi. Čeprav je to v nasprotju z mojo naravo sem se odločil, da si zase vzamem čas. Odnos z ženo sem nekako utiril, njena vez me ne obremenjuje več (morda tu pa tam še malo) in ne boste verjeli, kako mi je to uspelo. Gre za banalnost, ampak očitno funkcionira. Ni mi bilo jasno, zakaj me ta njena veza tako moti. Sam sem imel tudi podobne izkušnje in že če bi izhajal iz sebe bi moral razumet. Poleg tega sem ponovno vzpostavil 100% zaupanje vanjo, pa vendar ni šlo. Včeraj pa mi je kapnilo. Odnos do njenega telesa. Ne znam razložiti, ampak ko sem pomislil na to, da se vandarle ne more nič hudega zgoditi, če je zaščitena, mi je odleglo. Saj sem razmišljal, kaj bi pomenilo, če bi zanosila z drugim (skupaj že imava enega otroka), nisem pa vedel, da me to tako obremenjuje.

Naj bo dovolj za enkrat, da ne povem preveč oz. ne še vsega!

sebo

[Marsa]

Dobrodosla oba - tako Sebo kot Greeny (ki je, btw, zelo lepo povedal tole)!

In tudi Someone ti je dal dober nasvet - jaz ti samo se citiram misel Henryja Millerja, ki me je spomnila na to (in ki sem jo tudi ze parkrat na nekaj mestih citirala):

".... Karkoli se zgodi in ima pomen, je protislovno.
Dokler se ni pojavila tista, ki je bilo zanjo tole napisano, sem mislil, da lezi nekje zunaj, v zivljenju, kot pravijo, resitev za vse stvari.
Ko sem naletel nanjo, sem mislil, da sem zagrabil zivljenje samo, da sem prijel nekaj, v kar bi lahko ugriznil...
Namesto tega sem do kraja izgubil zivljenje iz rok. Iztegnil sem roko, da bi se oprijel...
Toda ko sem segel v prazno, ko sem se poskusal za karkoli zagrabiti, se ujeti, ves nebogljen in izgubljen, sem vendarle nasel nekaj, cesar nisem iskal - sebe..."


Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iscem le eno - da bi izrazil tisto, kar hocem... In ne iscem novih oblik, temvec jih najdem." Picasso

[Masa]

Tokrat sem prvič z vami, k vsemu pa bi dodala naslednje.

Po kakšni logiki gresta ljubezen in seks v en in isti koš?

In od kje ideja, da je seks največji problem človeštva?

Brezpogojno ljubezen je mogoče čutiti še do koga drugega kot samo do intimnega partnerja! A ljubezen do staršev, starih staršev, prijateljev ni možna, da je brezpogojna ali kaj? Ali res nihče od vas nima v svojem življenju nekoga, ki mu/ji ne postavlja pogojev, kakšen ali kakšna mora biti, kako se mora obnašati, obleči in podobne banalnosti, da bo sposoben/a občutiti brezpogojno ljubezen do njega/nje. A res nimate v življenju nikogar, ki ga dejansko sprejemate kot takšnega kot je in ga imate vseeno brezpogojno radi. Od kje vam sploh ideja, da lahko ljudem določate, kakšni morajo biti, da jih boste pa potem lahko imeli brezpogojno radi.

Brezpogojna ljubezen se začne samo v sami osebi. Če vas stvari na ljudeh motijo SPREMENITE SEBE in to tako, da začnete s svojimi glavami razmišljat, koga boste spustili v svojo bližino in koga ne. Začnite se tudi že enkrat ODGOVORNO!!! obnašat tako do sebe kot do svoje okolice in to velja za področje brezpogojne ljubezni kot tudi za področje seksa! Spoznavajte samega sebe, odpirajte svoja obzorja, ne prepletajte se s predsodki, tabuji - to so področja, ki ne dovoljujejo brezpogojne ljubezni.

Za konec želim povedati še to; redki so ljudje, ki so sposobni brezpogojno ljubiti vse ljudi okoli sebe, toda ne poznati brezpogojne ljubezni je zelo žalostno! Nasvet: Vložite malo več volje v svoje življenje in začnite ločevati pojma seks in ljubezen

Masa

[andrej]

Vedno znova me presenetijo odzivi na temo seks, ki so polni jeze. Seveda je ljubezen lahko čisto ločena od seksa, seveda brezpogojna ljubezen ni seks, in ja, res so redki ljudje ki so sposobni brezpogojno ljubiti vse (jaz osebno ne poznam nikogar). Nekje na začetku je Cat napisala, da je lahko seks tudi ena od poti k spoznanju do brezpogojne ljubezni. In res je tako in še bolj je res,da je to samo ena pot, in res je, da to ne pomeni, da potem brezpogojno ljubiš samo tistega s katerim seksaš. Seks je življenjska energija in ni nekaj groznega ali umazanega, je čista življenjska energija in ko ga sprejmeš kot takega ga lahko tudi uživaš in si ga jemlješ takrat ko je pravilno.

Naša življenjska energija se nahaja v naših spolnih organih ko jo začutiš in ko jo lahko tudi začneš kotrolirati jo lahko pošiljaš navzgor po hrbtenici in potem nazaj navzdol skozi vse notranje organe in naše telo in duh se napolni z življensko energijo, ki je v nas samih. To energijo je lažje spoznavati skozi seks, zato ker se pač tam nahaja, ker je to najbolj zemlejska stvar, ki jo premoremo, kako pa jo spoznamo pa je odvisno od posameznika. Nekateri tudi skozi vzdržnost. To pošiljanje energije pa seveda ne poteka samo med samim spolnim odnosom, takrat je v bistvu to še naj težje saj se nam skozi orgazem izlije iz telesa in jo ne zadržimo v sebi.

Še to, ko začneš to energijo nadzirati postane seks čisto nekaj drugega. In najlažje to spoznavaš in se učiš z osebo, ki jo ljubiš. No in tako sem prišel do povezave seksa in ljubezni. Moje videnje, seveda!

___________________________________________________________________________
Andrej

>>> čudeži se dogajajo vsak dan <<<

[greeny]

dragi Sebo in vsi ostali, hvala za dobrodoslico
utrnilo se mi je se nekaj misli

o ljudeh in odnosih...
med sabo smo si razlicni. Po barvah, spolnih usmerjenostih, znacajih, miselnostih, pricakovanjih. Ni napacnih in ni pravilnih, saj "bog" ljubi razlicnost. Svojo razlicnost in enkratnost in neponovljivost moramo sprejeti, caprav nam morda ni vsec tisto, kar smo. G. Drago Trojnar mi je pred casom rekel, da se s samorazvojem dejansko ne spreminjamo, samo nehamo biti tisto, kar nismo, in se sprejmemo.
Menim, da naj bi v vse odnose stopali "omikano", s spostovanjem do posameznika ali posameznikov, s katerimi smo v tem odnosu. Seveda ne mislim zlagane vljudnosti, temvec iskrenost, spostovanje drugacnosti, odgovornost, da ne prizadenemo po nepotrebnem. Ce smo si ze posamezniki tako razlicni, kaj sele odnosi, na primer partnerski. Tu ne mislim postavljati nikakrsnih pravil, kaj je prav ali narobe; zvetoba, nezvestoba. Prav je vse, o cemer se dva posameznika omikano dogovorita glede nase in na partnerja. A ugotoviti, kaj to je, in sprejeti zadovoljiv kompromis za oba, je po mojih izkusnjah ob vsej ljubezni se vedno polje trenja. Skozi katero rastemo in se se bolj spoznavamo...

In tega trenja verjetno res ni konec... je pa pot k dusevnemu zdravju...

[sebo]

Greeny,
rad bi stopil v neposreden stik s teboj, ker si ful želim spoznat nekoga, ki ima podobno izkušnjo. Čeprav je ta forum nemenjen iskrenemu dialogu naj mi bo oproščeno, če se ne počutim ravno sproščeno svetovnemu spletu razlagati vse podrobnosti svojega življenja. Se pa strinjam, da je to enkratna priložnost za srečevanje ljudi, ki so ti po razmišljanju blizu.
Greeny, veselilo bi me, če bi mi poslal mail, kajti tvojega nimam. V nasprotnem primeru pa upam, da boš z nami delil svoje izkušnje, ker so te zelo dragocene.

sebo

[greeny]

Sebo, seveda lahko stopiva v neposredni elektronski stik. Veedno rad delim svoje izkusnje z drugimi. Vendar se mi zdijo pogovori preko svetovnega spleta koristni prav zato, ker marsikdo, ki se ne upa ali ne zeli izpostaviti, lahko najde marsikaj zase - tudi jaz, med drugimi. Tudi meni se je ob branju vasih misli utrnilo marsikaj - vsem hvala!!!

Opravicujem se, ker sem preimenoval g. Franja Trojnarja v Draga. Vem, da ta prostor ni namenjen reklamnim sporocilom, a pri moji poti mi se vedno nudi izjemno usmeritev in podporo (http://www.trojnarconsulting-ft.si/).

[greeny]

Se mejl
alenmarko@volja.net

vsem lep pozdrav

[Masa]

Zivjo!
Ker ste moj prvi dopis videli kot polnega ... naj vam napišem še naslednje.

S svojim prispevkom sem želela predvsem vam postaviti vprašanja, ki bi mi razjasnila vaše poglede, ki mi odkrito niso najbolj jasni.
Želela sem izpostaviti ljudi kot so ...ji daj večni mir Mati Terezija, Dajlame ipd. Kako si razlagate pa njihovo ljubezen ... po vašem tudi izvira iz seksualne energije ali je bila in še vedno je njihova brezpogojna ljubezen del medijev ali pa mogoče celo kdo od vas verjame, da le-ti dejansko čutijo ljubezen tudi do svojih sovražnikov - jasno je, da ti ljudje niso bili "lepo" sprejeti v vseh kulturah, pa vseeno niso izražali ali delovali kakorkoli proti tem kulturam, celo razlagali so in še razlagajo celotnemu svetu miselnost teh kultur in s tem tudi to, da jih nekako razumejo, da razumejo iz kod izhajajo. In v vsem tem jaz ne vidim nobene povezave s kakršnokoli seksualno energijo.

Področje seksa je pri meni enako celovito kot področje brezpogojne ljubezni in ne le del te. Tudi pri starih kulturah so celi segmenti njihove zgodovine namenjeni seksu (Kitajska, Tajska, ...). Kolikor sem imela bežen vpogled v nekatere izmed njih, pa je to področje (seks) samostojno in brez povezav z nevem kakšno brezpogojno ljubeznijo.

Toliko v obrazložitev od kod izhajajo moji pogledi in kaj je bilo tudi bistvo prvega javljanja.
In če jaz jemljem seks kot celovito in samosvoje področje, to še ne pomeni, da se ga izogibam, da sem kakorkoli fustrirana ipd. Prav dobro vem, kaj vse mi seks prinaša (od ugodja, užitkov, sprostitve, povečanega pretoka energije,...) in poznam delovanje pretoka seksualne energije.

Jeza, ki ste jo videli v mojem prispevku, pa lahko izhaja samo iz tega, da sem bila nekoliko neprijetno presenečena nad vašimi prispevki. A je kdo izmed vas pomislil, da mogoče seks postal problem šele s civilizacijo, ki je odtegnila ljudi od tega, da bi le-ti posvečali sami sebi dovolj časa, ali mogoče s patriahizmom. Ne smemo pozabiti, da so bile čarovnice večinoma mlada brhka dekleta, ki niso hotela dati nog narazen pred kakšnimi starimi ateji. Iz same zgodovine je torej razvidno, da se je šele s skupkom raznih gibanj razvil problem na področju seksa. A se ni nekako problem seksa razvil šele z zatiranjem ženske seksualne energije? Seveda ne zanikam stresnega faktorja, toda od kdaj dejansko pa le-ta obstaja?

Zaenkrat toliko, upam pa, da so vam izhodišča mojega videnja sedaj bolj jasna ali vsaj razumljiva.

Masa