Pesem o smrti
#1
Objavljeno: 26. oktober 2007, 16:47
Čas je zdaj napočil,
Čas je zdaj da grem
Dobro smo se imeli
Velik lepega preživeli,
A na koncu prava beda
Ko te noben več ne pogleda,
In vsi sovražijo te
Življenja konec je!
Čas je zdaj da grem
V druga prostranstva se ozrem
Zdaj ko odhajam
Še zadnjič vam povem,
Da od tukaj grem,
Sedaj nič več ne bo
kot je nekdaj bilo,
da osvobodim se telesa
neznanega čudesa!
Zdaj ko odhajam
ni več meja,
ki se doseči zdaj ne da
moja moč dosega oblike
najbolj strašanske krike
sedaj se bo sprostila
vsem bo misli razjasnila
ko duša zapušča telo
čutim energijo nadčloveško
ko brezmejno pot nadaljujem jaz
gledam vas
in kričim naglas:
ljudje le greh nas še ovira
in naša hudobija
to je tisto kar moč jemlje nam
še vi osvobodite se ovir
ne bojte smrti se
kajti neizbežna je!
ko ji gledate v obraz
in čutite njen mraz
nič ne bojte se
to je edina resnica prava
ki pot pokaže ti
iz neresnične resničnosti
a verjemite mi
da se bolje z njo sprijazniti je
kakor da ne
življenje nam le to
nikoli ni bilo dati namenjeno
a zdaj ko imamo ga
le enega samega
neumno se nam zdi
živeti v tej resničnosti
katerega meja je razum
a problem edini je
da ne vemo kaj to je!!!!
no to sm napisou kr nisem imel kaj počet povejte kaj mislte
#2
Objavljeno: 26. oktober 2007, 17:48
Tukaj maš piškot.
#3
Objavljeno: 26. oktober 2007, 17:50
bravo priden.
Tukaj maš piškot.
tachko!!!
glas!!!!
mal discipline pa mora bit!!
zlomk....tralala
#4
Objavljeno: 26. oktober 2007, 17:54
še jaz eno
na višku vsakega dneva
na nebu luna odseva
kot jutro v sonce se prebudi
točno ob polnoči
kazalca človeškega, nas smrt doleti
spet drugič, v sobo prijatelj vstopi
kot življenje, se novo po sobi razpoči
malo pogleda in klepeta
z njegovim odhodom pa spet smrt je prišla
praznina, ki zeva v delovni dan
od tele smrti postajam zaspan
trenutek novega rojstva se zid, da je plača
vsak mesec štrnajstga, če ne prej
pa smrt na računu se obrača
gledam in bulim kako in zakaj
ta smrt kot en zloben, hudoben je zmaj
gledam čez okno skoraj zaspim
ko VIDIM!
naša soseda na tleh mrtva leži
hi hi hi ha ha ha
2 mačka mi v smrt je kokla pognala
zej sama na tleh je kot truplo obležala
no ja si mislim, sej ni tko slabo
včasih s smrtjo pride lepo
#5
Objavljeno: 26. oktober 2007, 18:00
ko pride SMRT
te zavijejo v PRT
in nakonc pride na obisk
she KRT.
zlomk....tralala
#6
Objavljeno: 26. oktober 2007, 18:25
hoče al noče spozna ga prav vsak
je vseobdajajoča
povsod je navzoča
človek raje v misli življenja se vala
in misli še 1000 let še 1000 let
še manj kot 100 v resnici
levo pod grmom mrtvi so ptiči
se v mislih dotikam oblaka
na konici prsta smrt me pričaka
popelje navznoter navzven
življenje poslednji je sn
smrt me s kamero snema
mi govori
nisi nobena izjema
KVA!!! KVA!!! PRAUŠ
da ti nam m***r j**u
ne sej ne
ti sam snemi
sem ravno bil v strašni dilemi
ko pride SMRT
te zavijejo v PRT
in nakonc pride na obisk
she KRT.
zlomk....tralala
kratko, jedrnato, učinkovito - zmagovalna
#7
Objavljeno: 26. oktober 2007, 18:41
#8
Objavljeno: 26. oktober 2007, 23:17
mogoče me slišiš.
Oprosti.
#9
Objavljeno: 27. oktober 2007, 07:50
Čutimo praznino
Praznino našega srca
Tako težka in neznana
Z jezo je obdana
Vekomaj prekleta
Zmerom sabo vzeta
Ni ga več načina
Ne svetega ji sina
In ni več molitve
Ki bi pomenila odrešitve
Tega prekletstva hudega
Ostaja le še up
Ki spremlja ga obup
Edina svoboda prava
Se nič več ne prepoznava
Kajti to je smrt
Odreši nas vsega
Grdega in lepega
Tukaj se vse konča
Kjer se resnica prepozna
Ko ostaja le obup
Začutiš zadnji up
To je pot od tod
A njena prostranstva
Niso naša znanstva
Temveč druga pot
Ki popelje nas od tod
Tukaj ali tam
zmerom spoznam
da resnice prave ni
to je iluzija
ki se od nas odbija
ko se je enkrat osvobodiš
vnovično zaživiš
napisano:27.10.07 8:35
Tim
Bencik
no še ena taka
#10
Objavljeno: 27. oktober 2007, 12:20
napis na nagrobniku mojga pokojnega frenda:
VSE ZHIVLJENJE SEM BIL ZDRAV...
ZDAJ PA TOLE!!
zlomk....tralala
#11
Objavljeno: 27. oktober 2007, 12:39
ko pride SMRT
te zavijejo v PRT
in nakonc pride na obisk
she KRT.
zlomk....tralala
Pozabul si na črve...
Samo bi z njimi zjebal rimo...
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#12
Objavljeno: 27. oktober 2007, 12:44
Pozabul si na črve...
Samo bi z njimi zjebal rimo...
oh, le zakaj, zakaj,
bi chrvi ne pospremili me v raj...
zlomk...tralala
#13
Objavljeno: 27. oktober 2007, 19:07
#14
Objavljeno: 27. oktober 2007, 22:46
smrt je naš najbolj sveti rešitelj
Sahtiar.. mogoče bi se mogel mal zamislit.. zakaj si takšen pesimist?
ne vem, ali hočeš končati z življenjem ali pa samo čakaš da te bo smrt odrešila?
no.. če boš končal potem itak nima smisla, če pa čakaš.. zakaj jo ne bi dočakal z notranjim zadovoljstvom? z tem, da si v sebi miren.. zgleda, da nisi če si takšen pesimist.. poskušaj živeti življenje tako, da boš v sebi zadovoljen.
in ne vem če je smrt rešitelj.. mislim, da ni. saj duša potovanje nadaljuje.. tko jaz mislim.
#15
Objavljeno: 28. oktober 2007, 03:58
Čiv, čiv, pjeva ptič,
Hov, hov, laje psič,
zine psič - ode ptič.
Bob Rock, 21.04.1978, New York.
lalala
Možni posledični izgredi so edini razlog, da poimensko ne navedem forumovca, ki ima železen zob!
#16
Objavljeno: 28. oktober 2007, 06:50
ne vem, ali hočeš končati z življenjem ali pa samo čakaš da te bo smrt odrešila?
vsi vemo da se to življenje konča s smrtjo tko da sam govorim dejstva. Odrešitelj pa naj bi bila zato kar nas reši vseh tegob
#17
Objavljeno: 28. oktober 2007, 08:04
vsi vemo da se to življenje konča s smrtjo tko da sam govorim dejstva. Odrešitelj pa naj bi bila zato kar nas reši vseh tegob
Vseh tegob te lahko reši tudi življenje, samo zadost časa je treba vztrajat. V tem našem lajfu so zmeraj slabe in ful dobre stvari; ko si zadost na dnu se enkrat že zasuka navzgor. Življenje je v bistvu zanimivo, če ga gledaš za nazaj; se da tud slabim stvarem smejat in vidt za kaj vse so bile dobre.
LP
#18
Objavljeno: 28. oktober 2007, 09:38
Če se lohka pesem o smrti nanaša tud na smrt živali, vem eno fantastično:
Čiv, čiv, pjeva ptič,
Hov, hov, laje psič,
zine psič - ode ptič.
Bob Rock, 21.04.1978, New York.
lalala
#19
Objavljeno: 28. oktober 2007, 09:39
Vseh tegob te lahko reši tudi življenje, samo zadost časa je treba vztrajat. V tem našem lajfu so zmeraj slabe in ful dobre stvari; ko si zadost na dnu se enkrat že zasuka navzgor. Življenje je v bistvu zanimivo, če ga gledaš za nazaj; se da tud slabim stvarem smejat in vidt za kaj vse so bile dobre.
LP
če ga gledaš nazaj.. SE STRINJAM .. vse se da obrnit na dobro, če verjameš da je vsaka stvar za neki dobra..
#20
Objavljeno: 30. oktober 2007, 15:19
globoko v nas se skriva,
ko bi jo le lahko odkrili,
svoje misli razjasnili.
A ta moč skrivnostna,
izven našega razuma,
je mir lastnega uma,
ki spremlja nas povsod.
A ostaja še težava,
ki postavlja jo naš um,
in to je pogum,
da osvobodimo jo.
Največjo skrivnost človeško,
zlobo našega srca,
katere moč se prepozna,
ko vse prepozno je.
Napisano: 29.10.07
Tim Bencik
no kva mislte
#21
Objavljeno: 30. oktober 2007, 19:23
jezi srcu in veselju
doma te niso naučili
da onstran uma je beseda
govoriš še o težavi
in problema uma
ki lepo se rima z merico poguma
mogoče ti natočim kanček ruma?
Mogoče tudi ne
tako kot praviš sam
pijanost spremlja nas povsod
in izven našega razuma
skriva se kresnička
kresnička mala
če vežeš jihh vpozredno
tok življenja porazdeliš
bolj ne štekam tega pointa
mogoče zto k ne maram powerpointa?
no a bo vredu?
#22
Objavljeno: 7. november 2007, 17:08
in ni ga več človeka,
ki bi preprečil to,
kar se zgodilo bo.
Konec se bliža,
kmalu vsem jasno bo,
kar jim do zdaj nikoli ni bilo,
in to je smrt.
Vse se bo končalo,
se pravico prepoznalo,
naš rešitelj zdaj je tu,
začetek večnega miru.
Še zadnjih nekaj let,
potem gremo umret,
to čas je dragocen,
ni stvari ki ti več pomen.
In na koncu ni več misli,
in ni več strahu,
ko smrt je tu.
Napisano: 5.11.07
Tim Bencik
no?
#23
Objavljeno: 7. november 2007, 17:16
k si tauzhnt let mrtu,
si shele na zachetku vechnosti....
zlomk....tralala
#24 Gost_Mačona_*
Objavljeno: 23. november 2007, 12:54
še tisto malo,
kar je bilo,
je veter odnesel,
sneg ti obraz je prekril,
skril, potuhnil, ogradil si se,
pustil vprašanja, tišino,
že zdavnaj si mi govoril
z ledenimi dotiki,
zgovornimi pogledi,
pokvaril si bližino,
uničil harmonijo,
spravil v depresijo,
spet si celim rane,
zapiram vase pred ljudmi,
ne verjamem več v srečo dveh,
slej ko prej me zaboli.
umrlo je vse in znova se rojevam.
#25
Objavljeno: 23. november 2007, 13:52
veter jim krila negibno premika
bolečina odcepi pogled na trpljenje
odcepi še enkrat odcepi še enkrat
koliko zlomov lahko še prenesem?
metulji, spreminjam se v metulja
medla slika izginja v krikih
kje sem, kdo sem.
pobegnil sem življenju
v sanjah mislim da letim
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0