Sem v teh dneh nekaj dojela o sebi. S kolegi sem se pogovarjala o mojem primeru in sama sem po naravi neagresivna, zato jeza v meni tli. Dat jo je treba ven. Rekli so mi, naj ne rešujem težav tako, da vse na miren način pometem pod preprogo, temveč si na list napišem vse,kar sem od osebe dobila negativnega in naj to preberem na glas ter se upravičeno zjezim.Naj pokažem tudi negativna čustva oz. jih dam ven. Tako sem tudi naredila in počutim se bolje. Rekli so mi tudi, da naj ne razmišljam o tem, da če ti neka oseba naredi kaj hudega, da ji ne smeš želeti nazaj isto(kao v strahu, da se mi bo to potencirano vrnilo), ampak naj vrnem milo za drago....izbijati klin s klinom.
Hej Lunatica, super, da se javis, sem ravno razmisljala, kako pa je kaj s tabo, medtem...?
Jaz sem ti ze nekje kar dosti pisala, kaj si mislim o tem in bolj konkretno glede aktivnosti/pasivnosti, zato se ne bom ponavljala....vsekakor pa je prav, da zacnes s custvi, s tem, da stvari konkretno zacutis, ker je to povezano s tem, kar sem ti nekje prej torej ze pisala-z (zavestno ali ne) agresijo, ki izvira iz tvoje neke vrste odvisnosti od odnosov.
Je pa bistvena razlika med soocanjem s svojimi custvi, izrazanjem le-teh in 'vracanjem mila za drago' -
pri tebi je po mojem mnenju poglavitna frustracija ravno, da se ne uspes sprejeti taka kot si, in se posledicno tudi se nisi uspela imeti res rada. No, isto tako je s sprejemanjem drugih. Tu imas lepo moznost vadit to: sprejmi pac, da drugi tako ali drugace razmisljajo, da te zato tudi ranijo itd...ampak sprejeti:
to se ne pomeni, da se s tem strinjas, to pomeni samo, da ne gojis agresije do njih. Ce lahko sprejmes, zacutis, da ima vsak clovek na tem svetu do neke mere svoje razloge, zakaj se tako obnasa, in da ti nisi vedno neposredno povezana s tem, da si samo prejemnik njegovih lastnih frustracij, je veliko lazje sprejemat ostale take kot so - brez jeze. In predvsem ne iz nekega strahu, da se ti bo to vrnilo, ampak iz spoznanja, da tako pac je, da kljub temu, da v osnovi judje razmisljajo in delujejo po svojih najboljsih moceh - ce te nekdo prizadane, ocitno ni sposoben drugace delovat, tudi, ce je to zelo 'na dlani' zlobno ali kratkomalo neumno.
In ker vse to velja tudi zate/zase, za svoj odnos do sebe, ne dvomim, da bos kmalu bila sposobna sprejemat tudi sebe, kar je prvi korak na poti k temu, da tudi kaj spremenis, ce bos zelela.
Ampak kot receno: resnicne spremembe se lahko zgodijo le iz ljubezni, potem, ko neko stanje sprejmes.
Torej: je ok, ce si jezna, das to ven na nacin, da se skricis v gozdu, ali vrzes kaksen kozarec v zid po potrebi, ni pa ok, da vracas cloveku, ciger dejanje je sprozilo to tvojo jezo agresijo v direktni obliki.
Treba je lociti dejanja od ljudi, pa je to lazje sprejeti. Ampak to seveda ni nekaj, kar se clovek nauci cez noc: zato kar pocasi, mi pa drzimo pesti
Če bi bila metoda zob za zob in oko za oko dobra, bi bila zemlja že zdavnaj škrbasta in slepa.
saj na zalost delno tudi je, kjer se te metode izvajajo ....
drugace pa: Butl, zelo lepo in plasticno si nekje nazaj opisal dolgotrajen in mucen proces razmisljanja in soocanja s sabo.... upam, da bo se komu v pomoc
