IMO je to posledica želje po nadaljevanju v neskončnost, kot prekinitev povratka v prejšnje stanje, no ja
seveda lahko tudi vseenost, ampak ne vem, če lahko kdo ubije zraven željo, da se nikoli ne konča
mogoče gre pa za enačenje smrti s končanjem lepega trenutka
kar pa spet samo po sebi dviguje hotenje po povrnitvi v 'omamno' stanje
česar pa smrt kot prekinitev ne nudi
po mojem pa je razumevanje stavka, tako mi je lepo, da bi kar umrla, na drugačnem koncu.
Opisovanje tega stanja nudi možnost razumevanja, da je dotična oseba doživela vse za kar se je trudila ali pa pričakovala. Odpira se možnost interpretacije, da je nenadno doživela prijetno presenečenje, ki je bilo nad vsemi pričakovanji in tako odprlo okno vpogleda v neznano.
Že v samem stavku je opredeljena želja po končanem stanju, hotenje po nadaljevanju je zatrta.
Omamno stanje je že, odpira se le možnost prekinitve življenja, da bi "sedanje stanje" trajalo.
Marcel štefančič je o tem lepo govoril v članku, ki je zajemal stanje fundamentalističnega razmišljanja in pogoj življenja samomorilnega atentatorja.
Dokler je "okvir" v katerem ta dotična oseba deluje, do takrat je njegov Prav, prav.
Brez okvira in zgodbe je le še ena žrtev več, ki se je razstrelila brez "smisla".
